AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test prtljažnikov za kolesa

AMZS test prtljažnikov za kolesa

Najboljša rešitev?


Zgoraj ali zadaj? Tako se verjetno sprašuje vsak voznik, ki se odloči, da bo na svojem avtu prevažal tudi kolo, pa zanj nima prostora v prtljažniku oziroma v avtu. Prevoz kolesa je mogoč le na posebnem prtljažniku – strešnem ali takšnem, ki ga namestimo zadaj na vlečno kljuko. Osem takšnih prtljažnikov za namestitev na vlečno kljuko smo preskusili tudi mi in v testu ugotovili kar nekaj razlik med njimi.

Eden od najpomembnejših in najbolje prodajanih delov avtomobilske dodatne opreme je zagotovo prtljažnik za kolesa – kolesarjenje v zadnjih letih doživlja pravi razcvet, avtomobilov z dovolj velikimi prtljažniki, da vanje lahko spravimo kolo (ali dva), pa je le malo. Še nekaj let nazaj so bili najbolj priljubljeni strešni prtljažniki za prevoz koles; uporabnike je prepričala enostavna namestitev prtljažnika, preprosta pritrditev koles nanj, pa tudi zmerna cena takšnih prtljažnikov. A strešni prtljažniki imajo tudi vrsto pomanjkljivosti; zaradi zračnega upora takšni prtljažniki precej povečajo porabo goriva, višje težišče vpliva na vozne lastnosti avtomobila in s tem varnost, v primeru nesreče kolesa pogosto odtrga s prtljažnika, strešni prtljažniki pa so omejeni tudi z nosilnostjo – v zadnjih letih na primer postajajo vse bolj priljubljena kolesa z dodatnim električnim pogonom, ki pa so zaradi elektromotorja in akumulatorjev precej težja in zato neprimerna za prevažanje na z nosilnostjo omejenih strešnih prtljažnikih.

Kolesni prtljažniki za namestitev na vlečno kljuko vse bolj priljubljeni


Tudi zato gre trend v zadnjih letih v smeri prtljažnikov, ki jih namestimo na zadnji del avtomobila in pritrdimo na vlečno kljuko. Takšni prtljažniki so stabilni in dovoljujejo prevoz koles z večjo maso, zaradi majhne višine je raztovarjanje in natovarjanje enostavno in lahkotno, kolesa so običajno v zavetrju in ne nudijo zračnega upora, malo je možnosti, da bi opraskali karoserijski lak, takšen prtljažnik pa omogoča tudi dostop do avtomobilskega prtljažnika. Med pomanjkljivosti takšnih prtljažnikov lahko štejemo dejstvo, da so takšni prtljažniki razmeroma dragi (od 250 evrov naprej), da imajo razmeroma veliko maso, da se poslabšajo vozne lastnosti avtomobila, da motijo pogled nazaj in da se kolesa zaradi vrtinčenja zraka za avtom hitro umažejo.

Prtljažniki za namestitev na vlečno kljuko prekrijejo registrsko tablico in praviloma tudi zadnje luči, zato je treba za njihovo uporabo na avto namestiti dodatni nosilec z registrsko tablico in predpisanimi lučmi in odsevniki, ki morajo delovati, zato je potrebno tudi 12-voltno napajanje. Večina takšnih prtljažnikov že vsebuje dodatne luči in prostor za registrsko tablico.

Paziti je treba tudi na dovoljeno obremenitev vlečne kljuke – podatke o tem najdemo v dokumentih, ki smo jih dobili ob namestitvi vlečne kljuke ali v izjavi o skladnosti (homologaciji), če je vlečna kljuka originalna oprema avtomobila.

Preskus: od namestitve do preskusnega trka


V sodelovanju z nekaterimi partnerskimi avtomobilskimi klubi smo pod drobnogled vzeli 8 takšnih prtljažnikov. Vsi preskušeni prtljažniki imajo največjo nosilnost od 54 do 60 kg, nanje pa lahko namestimo dve ali tri kolesa. Cenovni razpon preskušenih prtljažnikov sega od 250 do 490 evrov, večina teh je naprodaj tudi v naših trgovinah – pravih ali pa spletnih.

Med preskusom prtljažnikov smo ocenjevali obliko, uporabnost in varnost posamičnega prtljažnika. Pri obliki smo vsak prtljažnik ocenili glede na kakovost izdelave (kakovost lakiranja, materialov, izdelave), pri uporabnosti smo ocenili upravljanje s prtljažnikom (sestavljanje prtljažnika, kakovost navodil, namestitev na avto, namestitev koles na prtljažnik, dostop do prtljažnega prostora in prilagajanje pritrditve posameznim kolesom), pri varnosti pa obnašanje prtljažnika z naloženimi kolesi pri nekaterih vozniških manevrih (izogibanje oviri, polno zaviranje pri 100 km/h, polno zaviranje pri 10 km/h, vožnja po grbinah in simulacija naleta pri nizki hitrosti).

Konstrukcijski izzivi so za izdelovalce tovrstnih prtljažnikov s precejšnjo nosilnostjo veliki; prtljažnik mora biti stabilen in čvrst, hkrati pa mora biti zasnovan tako, da je čvrsto in nepremično nameščen na vlečno kljuko. Pri tem pride do ciljnega konflikta: vlečne kljuke so namreč zaradi omogočanja obračanja prikolice oblikovane v obliki krogle, na kroglo kot geometrično telo pa težko čvrsto zagozdimo sklopko prtljažnika, da se ta ne bi premikala oziroma obračala. Še zlasti je to problematično v trenutkih ostrih vozniških manevrov, kakršni so nenadno izogibanje oviri, polno zaviranje, vožnja po grbinah ali nalet pri nizkih hitrostih; med našim preskusom smo prtljažnike še posebno strogo ocenili prav po teh merilih. Zelo natančno smo preskusili tudi obliko, kakovost izdelave in upravljanje s prtljažniki, saj še tako čvrst prtljažnik ne opravi svoje naloge, če ga je težko namestiti na vlečno kljuko ali nanj ne moremo čvrsto pritrditi koles.

Najboljši thule, najslabši MFT


Na našem testu smo preskusili 8 prtljažnikov osmih različnih izdelovalcev; Thulejev easyfold 931, Aterin strada EVO 2, Westfaliin BC 60, Eufabov premium III, Ueblerjev F 32, Bosalov bike carrier compact, Prophetov e-dison in MFT euro-select compact. Štirje od preskušenih prtljažnikov so namenjeni prevozu dveh koles naenkrat, dva sta zasnovana za prevoz treh koles, dva pa za prevoz dveh koles za odrasle in enega otroškega kolesa. Pri vseh prtljažnikih je največja dovoljena masa posameznega kolesa 30 kg, največja nosilnost pa je pri sedmih prtljažnikih 60 kg (le Ueblerjev prtljažnik ima nosilnost 54 kg). Pri tem velja biti pozoren: posamično kolo je res lahko težko do 30 kg, a pomembnejši podatek je nosilnost prtljažnika, ki je ne smemo preseči – nosilnost pomeni seštevek mase prtljažnika in mase koles na njem!



Na našem preskusu se je najbolj obnesel Thulejev prtljažnik easyfold 931, ki je dobil oceno “dobro” oziroma številčno oceno 1,8; prtljažnik nas je prepričal z najboljšo varnostjo, pa tudi z najbolj izčrpnimi in razumljivimi navodili za uporabo. Od vseh prtljažnikov se je Thulejev izkazal za najbolj uporabnega – je tudi edini, ki ima sistem pritrditve z omejevalnikom navora, kar zmanjšuje možnost napačne pritrditve.

Oceno “dobro” (2,1) je dobil tudi Aterin prtljažnik strada EVO 2, ki ni dobil samo ocene “zelo dobro” za obliko, ampak se je dobro obnesel tudi pri ostalih merilih.

Malce slabše se je pri obliki in uporabnosti odrezal Westfaliin BC 60, ki pa nas je prepričal na varnostnem preskusu – dobil je skupno oceno “dobro” (2,2).

Prtljažnik eufab premium III je dobil oceno “dobro” (2,3) zato, ker pri nobenem merilu ni odstopal – ne navzgor ne navzdol. Podobno se je odrezal tudi Ueblerjev F32 z oceno “dobro” (2,5); omenjena prtljažnika sta tudi edina, ki sta namenjena prevozu treh koles naenkrat.

Slabše sta se odrezala Bosalov in Prophetov prtljažnik. Zaradi večjih pomanjkljivosti pri preklopnem mehanizmu sta dobila slabši oceni, kot bi si ju zaslužila po ostalih merilih. Bosal bike carrier compact je zaradi slabše ocene pri merilu uporabnosti dobil skupno oceno zadovoljivo (3,5), prophet e-dison pa celo skupno oceno “pomanjkljivo” (3,6).

Najslabše – z oceno “pomanjkljivo” (4,0) – se je na našem testu izkazal prtljažnik MFT euro select. Razlog je konstrukcijska pomanjkljivost, ki lahko pripelje do tega, da pri nekaterih vozniških manevrih s prtljažnika odleti nameščeno kolo: sistem pritrdilnih pasov ima neustrezen zatič, ob velikih obremenitvah pa se zato pasovi lahko raztegnejo, zatič se odpre in kolo lahko odleti s prtljažnika. Pri izogibalnem manevru lahko pride tudi do delnega zloma povezave med sklopko in mehanizmom, kar sicer ne pomeni, da bi se prtljažnik odtrgal od avta, lahko pa takšen manever trajno poškoduje omenjeni del prtljažnika. Preskus prtljažnikov je pokazal, da so ne glede na podoben videz in praktično enako zasnovo med prtljažniki vseeno opazne razlike. Večja nosilnost tovrstnih prtljažnikov pomeni, da so zelo obremenjeni, kar so na našem preskusu slabše prenesli trije od preskušenih prtljažnikov.

Predlogi izdelovalcem


Naš tokratni preskus je pokazal, da imajo izdelovalci še prostor za izboljšave – in to na vseh področjih:
  • vsi sistemi morajo biti izdelani tako, da prenesejo tudi ekstremne obremenitve,
  • podatek o navečji nosilnosti mora biti naveden na samem prtljažniku in vselej viden, 
  • vsi nastavljivi elementi (vijaki, zatiči in podobno) morajo biti opremljeni z indikatorji pravilnega položaja ali pa z omejevalniki navora, ki preprečujejo napačno ravnanje,
  • pri nosilnikih s preklopnim mehanizmom mora biti mehanizem zasnovan tako, da se odklenjen ne more preklopiti sam, 
  • prtljažniki morajo biti oblikovani brez ostrih robov, konic ali delov, s katerimi se lahko vščipnemo, 
  • navodila za uporabo morajo biti razumljiva in jasna, varnostna navodila pa dodatno označena. 

Nasveti uporabnikom


  • Preden se odpeljete z naloženimi kolesi, še enkrat temeljito preverite, če je prtljažnik pravilno nameščen in če so kolesa na njem ustrezno pritrjena. Po kratki vožnji še enkrat preverite namestitev,
  • pred vožnjo s koles odstranite štrleče ali slabo pritrjene dele oziroma dodatno opremo,
  • koles nikoli ne prekrivajte s ponjavami, ker te povečajo zračni upor in sile, ki delujejo na prtljažnik, 
  • prtljažnika nikoli ne obremenjujte prek njegove nosilnosti – ne pozabite, da nosilnost pomeni seštevek mase prtljažnika in mase koles na njem,
  • ob naloženem prtljažniku se poveča masa avtomobila, hkrati pa se prestavi tudi njegovo težišče, kar lahko vpliva na vozne lastnosti, 
  • priključna krogla na vlečni kljuki mora biti pred namestitvijo prtljažnika suha (in ne namazana z mastjo ali polakirana),
  • priporočene hitrosti 130 km/h v nobene primeru ne prekoračite, 
  • ob namestitvi koles na prtljažnik upoštevajte pravilo, da morajo biti težja kolesa nameščena čim bližje avtu. 

Skrito, a uporabno: Oplovi integrirani kolesni prtljažniki


Ob klasičnih prtljažnikih za kolesa z namestitvijo na vlečno kljuko, ki se prodajajo kot dodatna oprema, že nekaj časa obstaja tudi sistem prtljažnika, ki je integriran v avtomobilsko karoserijo. Takšen prtljažnik ponuja Opel za nekatere svoje avtomobile; merivo, petvratno in karavansko astro, tri- in petvratno corso, antaro, mokko, zafiro tourer in celo za najmanjšega adama. Na prtljažnik flex-fix druge generacije, ki je integriran v obe karoserijski različici astre in zafiro tourer, lahko namestimo celo štiri kolesa naenkrat, na mokkin integriran prtljažnik tri, na adamovega pa gresta dve kolesi. Pri Oplovem integriranem prtljažniku gre za prtljažnik na vodilih, ki so v dnu avtomobilskega prtljažnika; prtljažnik preprosto izvlečemo iz zadnjega dela avtomobila – skupaj z delom odbijača, potrebnimi lučmi in prostorom za dodatno registrsko tablico.

Še dve možnosti


Kolesa lahko prevažamo tudi na strehi ali na prtljažniku, ki ga namestimo na zadnja (prtljažna) vrata avtomobila.

Ponudba strešnih prtljažnikov je bogata, prtljažniki so razmeroma poceni, namestimo pa jih lahko na (skoraj) vsak avto. A tudi pri nakupu in namestitvi teh prtljažnikov moramo biti pozorni na pravilno izbiro; paziti je treba, da na avto namestimo ustrezen prtljažnik, opremljen s pravimi nastavki za utore na strehi. Večina uveljavljenih znamk izdeluje in prodaja prtljažnike, prirejene za različne avtomobile, improvizirati pa pri tem ne smemo, kajti slabo pritrjen prtljažnik je lahko zelo nevaren.

Med slabe lastnosti strešnih prtljažnikov vsekakor štejemo težavno pritrjevanje koles na prtljažnike, saj jih moramo dvigniti visoko na streho avtomobila. Težavo predstavljajo tudi spremenjene mere avtomobila; višina se namreč poveča za najmanj meter ali še več, kar pomeni, da s kolesi na strehi ne moremo v avtomobilske garaže, paziti pa je treba tudi pri parkiranju pod drevesi ali nadstreški. Poleg tega je avto s kolesom ali dvema na strehi precej bolj občutljiv na veter, še zlasti na bočni veter, verjetno pa ni treba posebej omenjati tudi večje porabe goriva – s kolesi na strehi se poraba goriva pri hitrosti 100 km/h lahko poveča tudi za 4 l/100 km!

Pri namestitvi takšnega prtljažnika je treba paziti na največjo dovoljeno obremenitev strehe – podatke o tem najdemo v tehničnih podatkih našega avtomobila. Namestitev prtljažnika mora potekati po navodilih izdelovalca in če ga sami ne znate pravilno namestiti, prepustite to strokovnjaku. S strešnim prtljažnikom se ne vozite hitreje od 100 km/h; ne samo zato, ker avto porabi precej več goriva, ampak predvsem zaradi varnosti – zračni upor namreč močno obremeni pritrdilne točke prtljažnika in kaj hitro se lahko zgodi, da bo kaj popustilo. Poskrbite tudi, da na kolesih ne bo slabo pritrjenih dodatnih delov, ki bi lahko med vožnjo odpadli.

Prtljažniki, ki jih namestimo na zadnja (prtljažna) avtomobilska vrata oziroma na zadnja stekla, so vse bolj priljubljeni, saj so cenovno razmeroma dostopni, stabilni in omogočajo lahkotno nalaganje koles.

Med pomanjkljivostmi velja omeniti, da pri nekaterih avtomobilih ob takšnem prtljažniku ne moremo dostopati do prtljažnega prostora, da je pogled nazaj ob nameščenem prtljažniku in kolesih močno okrnjen in da ob namestitvi prtljažnika lahko hitro poškodujemo karoserijski lak.

Ob nakupu velja tudi preveriti nosilnost takšnega prtljažnika, saj jih praviloma lahko obremenimo z manj kilogrami kot na primer strešni prtljažnik (največkrat je dovoljena nosilnost 15 kilogramov za posamezno kolo).

Blaž Poženel




Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj