AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Nezbranost za volanom je nevarna

Nezbranost za volanom je nevarna

Z mislimi, očmi in rokami nekje drugje

Telefoniranje, požirek vode iz plastenke, brskanje za sončnimi očali, tipanje za izgubljeno igračo – vse to so opravki, ki jih vozniki med vožnjo počnemo pogosto, redno in brez pomislekov. A takšni opravki odvračajo pozornost od aktivne, zbrane in nemotene vožnje avtomobila. To je pokazala in dokazala tudi raziskava, ki sta jo opravila naša partnerska avtomobilska kluba nemški ADAC in avstrijski OAMTC.

Pogosto pravimo, da vožnja avtomobila zahteva celega človeka. To pomeni, da vsak moteč zunanji vpliv moti zbranost, s tem pa se poveča možnost, da pride do nesreče zaradi nezbranosti za volanom. Naša policija v svoji statistični obdelavi prometnih nesreč sicer ne beleži nezbranosti v avtu kot vzroka za nesreče, a na srečo obstaja veliko tujih raziskav in podatkov, ki dokaj natančno beleži tudi takšne vzroke za nesreče. Prednačijo raziskave, ki se osredotočajo na telefoniranje oziroma uporabo mobilnih telefonov v avtomobilu; vse po vrsti izpostavljajo, da je uporaba mobilnikov med vožnjo lahko zelo nevarna. To velja tako za telefonske pogovore kot za še bolj nevarno prebiranje ali celo pisanje SMS sporočil.

Ne samo telefoniranje

A nevaren ni zgolj telefon, pač pa tudi vrsta drugih opravkov in ravnanj voznika med vožnjo, ki odvračajo pozornost z dogajanja na cesti. To je pokazala tudi v uvodu omenjena raziskava, pri kateri je sodelovalo 66 testnih voznikov. Ti so morali čimbolj enakomerno prevoziti tri kroge po testni stezi s hitrostjo med 30 in 50 km/h, medtem pa so po radijski zvezi dobili različne naloge – iz škatlice so morali vzeti sončna očala, se pogovarjati po mobilnem telefonu, v navigacijsko napravo vnesti nov cilj, iz plastenke spiti požirek vode in s tal avta pobrati otroško igračo. Kamera v avtu je pri tem beležila, za koliko časa voznik odvrne pogled s ceste, prek tipal so beležili podatke o pospeševanju, zavijanju in zaviranju, hkrati pa so vozniku merili srčni utrip (EKG) in možgansko aktivnost (EEG). Testni vozniki niso vedeli, v kakšni raziskavi sodelujejo, saj jim je bilo rečeno le, da morajo enakomerno prevoziti tri kroge – da bi bila naloga težja, so jim prekrili merilnik hitrosti in so morali po občutku oziroma na pamet voziti s hitrostjo med 30 in 50 km/h.

   

Prepočasne reakcije

Marsikateri voznik ima o sebi in svojem načinu vožnje (pre)dobro mnenje; še zlasti to velja za voznike z dolgoletnim stažem, ki se praviloma preveč zanašajo na rutino oziroma izkušnje. Da se na rutino in izkušnje ne gre zanašati, je pokazala izredna naloga voznikov na prekusu; med tem, ko so v navigacijsko napravo vnašali izbrani cilj, se je pred njimi pojavila ovira, ki je zahtevala hitro reakcijo oziroma močno zaviranje. Kar 76 odstotkov preskusnih voznikov se pred oviro ni ustavilo, ker so reagirali prepočasi oziroma z zamudo; ob tem izkušnje ali spol voznika niso imeli nobene vloge, saj so bili preskusni vozniki različnih starostnih skupin in obeh spolov enako neučinkoviti.

Glej na cesto!

Odmaknjen pogled s ceste ob hkratni miselni (in fizični) nalogi je torej recept za nesrečo. A ni zgolj tipkanje cilja v navigacijsko napravo nevarno. Tudi drugi opravki, ki jih štejemo za motenje zbranosti, so nevarni. Preskus je sicer pokazal, da imajo najdlje odmaknjen pogled s ceste prav vozniki, ki tipkajo po navigacijski napravi (ali telefonu) – pri tem opravku so preskusni vozniki “slepo” prevozili skoraj 35 odstotkov proge. Predolgo so gledali stran tudi tisti, ki so med vožnjo telefonirali ali iz etuija jemali sončna očala – med tema opravkoma so na slepo prevozili 20 oziroma 10 odstotkov proge. Malo manj pozornosti zahtevajo opravki, kakršna sta bila požirek vode iz plastenke ali dvig igrače s tal avtomobila. Tudi tu se je izkazalo, da vozniške izkušnje ali spol nimajo vloge pri izvajanju nalog.

Brez rok?

Umaknjen pogled s ceste je nevaren, a nevarne so tudi odmaknjene roke z volanskega obroča. Vozniki, ki so morali iz etuia vzeti sončna očala, so prevozili 15 odstotkov proge brez rok na volanskem obroču. Še dlje – 30 odstotkov proge – so brez rok na volanu prevozili tisti, ki so morali narediti požirek vode iz plastenke, saj so morali pred tem odpreti zamašek plastenke. Ob nenadni oviri pred avtom se je brez rok na volanskem obroču seveda nemogoče izogniti tej oviri.

Med vožnjo zbrani

Preskus je jasno dokazal, da na zbranost – in s tem varnost – med vožnjo vplivajo prav vsi opravki, pa naj so ti še tako rutinski oziroma trivialni. Izkazalo se je tudi, da bolj težavne naloge pomenijo večji miselni napor, zaradi katerega je takšen voznik potem manj osredotočen na samo vožnjo. Pomenljivo – in nevarno – pa je pri tem dejstvo, da nas večina voznikov takšne opravke opredeljuje kot nenevarne oziroma rutinske, in da jih tudi redno počnemo v avtomobilu. Pri tem ni odveč opozorilo, da je bil preskus izveden na zaprtem poligonu in pri razmeroma majhnih hitrostih – vozniki omenjene opravke pogosto počnemo tudi pri precej večjih hitrostih, kjer so posledice precej bolj nevarne.

AMZS zato voznikom svetuje, naj se za volanom osredotočijo zgolj na vožnjo. Še najbolje tako, da svoj mobilnik pred vožnjo izklopijo, oziroma da se na klic javijo šele takrat, ko se zaustavijo na varnem mestu. Tudi cilj je treba v navigacijsko napravo vnesti pred začetkom vožnje. Enako velja za druge elektronske naprave; radijsko postajo velja poiskati pred začetkom vožnje, prav tako je treba željeno glasbo iz predvajalnikov ali drugih medijev nastaviti pred vožnjo. Če se le da, naj vozniki ne jedo ali pijejo med vožnjo. Vse to so opravki, ki močno zmanjšujejo zbranost med vožnjo, hkrati pa niso nujni; izognite se jim!

Nevarno: telefoniranje in SMS sporočila med vožnjo

Pri AMZS pravimo, da je telefoniranje med vožnjo nevarno – in pri tem ne delamo razlik med govorjenjem s telefonom v rokah ali prek sistema za prostoročno telefoniranje. Ključno dejstvo je, da vsak telefonski pogovor odvrne pozornost voznika s ceste, nezbranost med vožnjo pa ima lahko hude posledice. Telefoniranje med vožnjo je ob uporabi sistema za prostoročno telefoniranje sicer dovoljeno, a tudi pogovor prek zvočnika je dokazano moteč dejavnik za zbranost voznika.

Korak v smeri večje varnosti moramo storiti vozniki sami in se prostovoljno odreči (kakršnikoli) uporabi mobilnika med vožnjo ter tako izničiti vsaj en moteči vpliv na zbranost med vožnjo. Če bo tako razmišljalo dovolj voznikov, bo morda tudi telefoniranje med vožnjo postalo družbeno nesprejemljivo početje, kakršno postaja vožnja pod vplivom alkohola.

Še zlasti pa to velja za prebiranje in pisanje SMS sporočil, ki zahtevajo veliko pozornosti – tako pri branju kot pri pisanju sporočil; pri tipkanju – in pri branju sporočil – običajno gledamo v zaslon mobilnika, kar je med vožnjo lahko smrtno nevarno. Pri hitrosti 50 km/h v eni sekundi prevozimo približno 15 metrov in v času prebiranja SMS sporočila lahko prevozimo nekaj deset metrov povsem na slepo. Pisanje sporočil je še dolgotrajnejše in zato nevarnejše. V času sprejemanja, branja, pisanja in pošiljanja SMS sporočil med vožnjo vozniki po raziskavah precej več kot polovico časa gledajo v mobilnik in ne na cesto. Natančneje: od vsakih 6 sekund vožnje voznik 4 sekunde gleda v mobilnik in ne na cesto!

Blaž Poženel




Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj