AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test 33 letnih pnevmatik

AMZS test 33 letnih pnevmatik

Dodatno preverjeno!


Tudi letos bralci Motorevije ne boste prikrajšani za test letnih pnevmatik. Res je, da slovenski predpisi določajo, da zimske pnevmatike lahko zamenjamo za letne že 15. marca in res je tudi, da smo test letnih pnevmatik prejšnja leta objavljali mesec prej kot tokrat. Že v uvodniku v marčevski številki Motorevije smo pojasnili, zakaj je tokrat prišlo do zamika objave testa: zaradi ponarejanja rezultatov pri glasovanju za nagrade ADAC rumeni angel so se nekateri – predvsem v Nemčiji – spraševali, ali morda niso ponarejeni tudi rezultati testa pnevmatik. Čeprav smo bili vsi partnerji, ki sodelujemo pri izvedbi testa pnevmatik, prepričani, da so rezultati verodostojni, smo poiskali še eno potrditev z dodatnim preverjanjem doseženih rezultatov s pnevmatikami, ki so bile anonimno kupljene v po posebni metodologiji izbranih trgovinah. Porabniška organizacija Stiftung Warentest je preverila meritve kotalnega upora in zaviranja na mokrem za osem pnevmatik – po štiri v vsaki dimenziji. Meritve so dokazale verodostojnost že opravljenih meritev. Opravičujemo se zaradi poznejše objave rezultatov, a upamo, da boste z razumevanjem sprejeli našo odločitev, da je bilo v danih okoliščinah bolje dodatno preveriti rezultate, kot se soočati z očitki.

Avtomobil je lahko še tako zmogljiv, a brez ustreznih pnevmatik bodo njegove lastnosti bistveno slabše, kot so z ustreznimi pnevmatikami. Prav zato je izbira prave pnevmatike še kako pomembna – pa ne samo za zelo zmogljive avtomobile, temveč za vse. Še posebej v kritičnih trenutkih kakovost pnevmatik odloča o tem, ali bo avtomobil ostal na cesti ali bo zletel z nje, bo zavorna pot ustrezno kratka ali bistveno daljša in bo zato prišlo do trka. A odloča tudi, če bo vožnja dovolj tiha ali pa bo hrup izpod pnevmatik preglasil pogovor v potniški kabini ali radio. Kakovost pnevmatik vpliva tudi na porabo goriva, saj nekatere pnevmatike za svoje kotaljenje potrebujejo več energije kot druge.

Še nekaj o tem, kako se pnevmatike za vožnjo spomladi, poleti in jeseni sploh imenujejo. Je to sploh pomembno? Za kakovost pnevmatik ne, a dobro je vedeti, o čem govorimo.

Pri nas poznamo kar tri izraze: letne, poletne in normalne pnevmatike. Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč govori o letni in zimski pnevmatiki. Pravilnik o delih in opremi vozil v 16. členu govori o poletnih in zimskih pnevmatikah. Tehnična specifikacija o pnevmatikah za motorna vozila pa pozna tri vrste uporabe pnevmatik: normalno, zimsko in posebno – specialno. V Motoreviji že vseskozi uporabljamo izraz letne pnevmatike v skladu s slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

A bolj kot poimenovanje so seveda pomembne lastnosti pnevmatik. Teh ne moremo ugotoviti zgolj s pogledom, temveč je treba pnevmatike preskusiti in ugotoviti njihove lastnosti. Na suhi cesti so še zlasti pomembne vozne lastnosti, varnost v vožnji in zaviranje, na mokri cesti pa ob vodljivosti, bočnem oprijemu in zaviranju tudi splavanje (akvaplaning), tako prečno kot vzdolžno. Med lastnosti pnevmatik štejemo tudi njihovo glasnost in sicer hrup, ki ga pnevmatika oddaja v okolje, in hrup, ki se sliši v potniški kabini, prav tako pa tudi porabo goriva. Med zelo pomembnimi lastnostmi je tudi doba trajanja pnevmatike, torej koliko kilometrov lahko prevozi pnevmatika, preden se izrabi. Vse te lastnosti lahko ugotovimo samo z ustreznimi meritvami pod enakimi pogoji. To sicer zahteva veliko dela in tudi stroškov, a le na ta način je pač mogoče ugotoviti razlike. Najpomembnejše pri pnevmatikah je, da so na visoki kakovostni ravni in da so vse njene lastnosti uravnotežene. Kaj pomaga, če je neka pnevmatika odlična na suhi cesti, ne pa tudi na mokrem? Ali če je odlična na mokrem, a se zelo hitro obrabi, kar pomeni, da je treba hitro kupiti nove pnevmatike? To je tako kot pri avtomobilih: kaj vam pomaga zmogljiv motor, če pa ima avto slabo podvozje?

A uravnoteženosti pnevmatik ni tako enostavno doseči, kot bi morda pričakovali, kajti če konstruktorji izboljšajo eno lastnost, to vpliva na poslabšanje druge lastnosti. Na primer: če izboljšajo lastnosti na mok-rem, to praviloma pripomore k hitrejši obrabi. Prav zato je pomembno, da konstruktorji najdejo uravnoteženost in to seveda na tako visoki ravni, da se pnevmatika lahko primerja s tekmeci na trgu. Z uporabo napredne tehnologije in raznimi dodatki, ki so na voljo, je to lažje doseči. A ob znanju, kako to doseči, so pomembni tudi stroški izdelave pnevmatik, kar seveda tudi vodi k iskanju kompromisov.

No, mi pri svojem ocenjevanju pnevmatik ne iščemo kompromisov, temveč ugotavljamo dejstva.



Dimenzija 175/65 R 14 T


V dimenziji 175/65 R 14 T – pnevmatike so namenjene majhnim avtom kot so citroen C3, fiat 500, ford fiesta, honda jazz, opel corsa, toyota yaris – je med 16 preskušenimi pnevmatikami šest pnevmatik dobilo oceno dobro – zelo priporočljivo. Prav tako je šest pnevmatik dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo – priporočljivo z omejitvami, tri pnevmatike pa so dobile oceno slabo in niso priporočljive.

Oceno dobro – zelo priporočljivo so dobile pnevmatike znamk Continental, Hankook, Pirelli, Bridgestone, Falken in Nokian, saj so se izkazale s svojo uravnoteženostjo na visoki ravni in so brez pomanjkljivosti. Pnevmatike znamk Firestone, Michelin, Barum in Vredestein, Goodyear in Semperit imajo vse nekoliko slabše – v primerjavi z najboljšimi pnevmatikami – lastnosti na mokri cesti, kar je seveda vplivalo na njihovo skupno oceno. Barumova pnevmatika brilllantis 2 se je ob tem še nekoliko slabše izkazala na suhi cesti. Avonova pnevmatika ZT5 je oceno pomanjkljivo dobila zaradi slabših lastnosti na suhi cesti, predvsem pa zaradi večjih slabosti na mokri cesti. Še slabše so se na mokri cesti izkazale pnevmatike znamk Debica, Kormoran in Kleber, ki so zaradi tega dobile najslabšo oceno in njihove uporabe ne priporočamo.

Na suhi cesti se je najbolje izkazala Bridgestonova pnevmatika ecopia EP150. Zelo blizu ji je bila Continentalova pnevmatika contiecocontact 5, ki pa je imela nekoliko daljšo zavorno pot. Ostale pnevmatike so se na suhem dobro izkazale, izjeme so le Barumova, Kleberjeva in Avonova pnevmatika, pri čemer so bile pri prvih dveh ugotovljene lažje slabosti, večje slabosti pa ima Avonova pnevmatika, saj vozniku ne ponuja pravega občutka, še posebej ne pri menjavi smeri in zahteva precej večji obrat volana kot pri drugih pnevmatikah.

Na mokri cesti se je s svojo uravnoteženostjo izkazalo šest pnevmatik. Najbolje se je izkazala Hankookova pnevmatika kinergy eco K425, saj ima zelo pozno splavanje (akvaplaning) in zelo dobro vodljivost. Continentalova in Pirellijeva pnevmatika imata tudi dober oprijem na mokri cesti, toda pri splavanju nista na enaki ravni kot Hankookova pnevmatika. Bridgestonova pnevmatika ecopia EP150 se je izkazala za najboljšo pri vodljivosti na mokri cesti, toda pri zaviranju in splavanju je bila nekoliko slabša v primerjavi s tekmicami. Falknova nova pnevmatika sincera SN832 se je izkazala z zelo poznim splavanjem, Nokianova pnevmatika line pa se je izkazala s svojo uravnoteženostjo.

Hitrostni preskus so vse pnevmatike prestale brez težav.

Razlika v porabi goriva je majhna – med najboljšo in najslabšo je razlika 4 odstotke, kar pomeni približno 2 decilitra goriva na 100 km. Z najmanjšo porabo goriva se je izkazala Michelinova pnevmatika energy saver+.

Michelinova pnevmatika se je izkazala tudi z najmanjšo obrabo. Z majhno obrabo – 5 do 8 odstotkov večjo kot pri Michelinovi pnevmatiki – se lahko pohvalijo tudi Continentalova pnevmatika contiecocontact 5, Kleberjeva dynaxer HP3 in Debicina pnevmatika passio 2, toda le Continentalova pnevmatika se je izkazala z dobrimi lastnostmi na mokri cesti. Gre namreč za znano ciljno nasprotje med lastnostmi na mokrem in obrabo: pnevmatike z majhno obrabo imajo običajno slabše lastnosti na mokri cesti. Največjo obrabo je imela Barumova pnevmatika, toda tudi Hankookova, Bridgestonova, Semperitova, Avonova in Kormoranova pnevmatika ne prevozijo bistveno več kilometrov. Je pa število prevoženih kilometrov pri vseh teh pnevmatikah še dovolj veliko, da ob običajni uporabi zdržijo šest poletij (in seveda tudi spomladi in jeseni).


*za večji prikaz kliknite na tabelo

Dimenzija 195/65 R 15 V


V dimenziji 195/65 R 15 V, ki je namenjena srednjevelikim avtom kot so audi A3 in A4, BMW serija 3, citroen C4, ford focus in C-max, honda civic, kia cee’d, mercedes razred A in B, opel astra, peugeot 307 in 308, renault megane, seat leon, škoda octavia, toyota auris, VW golf, smo preskusili 17 pnevmatik. Sedem jih je dobilo oceno dobro – zelo priporočljivo, osem jih je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo – priporočljivo z omejitvami, ena pnevmatika pa je dobila oceno slabo in ni priporočljiva.

Z zelo dobro uravnoteženostjo so se izkazale Goodyearova pnevmatika efficient grip performance, Dunlopova sport bluresponse, Hankookova kinergy eco K425, Fuldina ecocontrol HP, Nokianova pnevmatika line, Pirellijeva cinturato P1 verde in pa Vredesteinova pnevmatika sportrac 5. Zaradi lažjih slabosti na mokri cesti so oceno zadovoljivo – priporočljivo dobile pnevmatike semperit speed-life, kumho ecowinG ES01 in michelin energy saver+, pa tudi Yokohamina pnevmatika bluearth, ki pa je tudi med pnevmatikami, ki so oceno zadovoljivo dobile zaradi večje obrabe. Ob Yokohamini pnevmatiki so oceno zadovoljivo zaradi večje obrabe dobili še Bridgestonova pnevmatika turanza T001 in Continentalova pnevmatika contipremiumcontact 5. Oceno zadovoljivo sta dobili še Nexenova pnevmatika N blue HD in pnevmatika high performer sport HS3 zaradi slabših lastnosti na mokri cesti in zaradi večje obrabe, pnevmatika high performer pa tudi zaradi slabših lastnosti na suhi cesti. Pnevmatika apollo alnac 4G je dobila oceno pomanjkljivo zato, ker ni prestala hitrostnega preskusa po merilih našega testa, temveč je prestala le hitrostni preskus po ECE standardu. Prav tako hitrostnega preskusa po merilih našega testa ni prestala pnevmatika federal formoza FD2 – tudi ta ga je prestala le po ECE standardu – oceno slabo pa je dobila zaradi zelo slabih lastnosti na mokri cesti.

Na suhi cesti se je večina pnevmatik dobro izkazala, izjemi sta le pnevmatiki znamk High Performer in Federal, ki zmoreta samo vožnjo naravnost, bistveno slabše pa sta se izkazali pri spreminjanju smeri.

Najbolje sta se na suhi cesti izkazali Bridgestonova in Continentalova pnevmatika, zelo blizu so jima tudi pnevmatike znamk Hankook, Pirelli, Vredestein in Michelin. Nakrajšo zavorno pot na suhi cesti je imela Dunlopova pnevmatika sport blueresponse, ki je za zaustavitev potrebovala 7,5 metra krajšo pot kot Federalova pnevmatika, ki je imela najdaljšo zavorno pot na suhi cesti.

Tri petine preskušenih pnevmatik ni imelo slabosti na mokri cesti, a kar pri treh izmed petih najboljših pnevmatik na mokri cesti izdelovalci niso ustrezno rešili ciljnega nasprotja med lastnostmi na mokri cesti in obrabo, zato so te tri pnevmatike zaradi prevelike obrabe dobile nižjo skupno oceno. Gre za Continentalovo, Bridgestonovo in Appolovo pnevmatiko.

Da je to ciljno nasprotje rešljivo, dokazuje prvih sedem pnevmatik, ki so dobile skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo.

Najbolje sta se pri reševanju ciljnega nasprotja izkazali Fuldina in Pirellijeva pnevmatika.

Šest pnevmatik: Semperitova, Kumhova, Yokohamina, Michelinova, Nexenova in High Performerjeva imajo na mokri cesti lažje slabosti. Zelo slabo pa se je na mokri cesti izkazala Federalova pnevmatika – tako pri oprijemu kot pri splavanju.

Pri porabi goriva smo ugotovili 5 odstotno razliko med najboljšo – Michelinovo – in najslabšo – Pirellijevo – pnevmatiko, kar pomeni približno razliko 3 decilitre goriva na 100 km.


*za večji prikaz kliknite na tabelo

Izbira


Odločitev o tem, katero pnevmatiko izbrati, je z dodatno preverjenimi rezultati našega testa prav gotovo lažja. Lastnosti pnevmatik so znane, vsak pa se mora sam odločiti, katere lastnosti pnevmatik so zanj najpomembnejše.

Slovenski predpisi o pnevmatikah


Pravilnik o delih in opremi vozil glede pnevmatik predpisuje:
  1. Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.
  2. Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
  3. Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.
  4. Globina kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah vozil na kategorij M1 (osebni avtomobili) in N1 (lahki dostavniki) ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm.
  5. Razlika v globini kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.
  6. Pnevmatik za vozila kategorij M1 in N1 se ne sme narezovati.
  7. Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.
  8. Izjema so rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, s katerimi so originalno opremljena rezervna kolesa. Voznik mora upoštevati največjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.
  9. Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel izdelovalec vozila, ali pnevmatika, ki omogoča vožnjo tudi ob predrtju (praznovozna pnevmatika).

France Kmetič




Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj