AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test 35 letnih pnevmatik dveh dimenzij

AMZS test 35 letnih pnevmatik dveh dimenzij

So eko pnevmatike boljše od običajnih?


Kurenti in druge pustne šeme so pregnale zimo, s tem pa tudi potrebo, da so avtomobili opremljeni z zimskimi pnevmatikami. Po črki slovenskega zakona bo od 15. marca spet dovoljena uporaba letnih pnevmatik – s pripombo seveda, da morajo biti avtomobili v zimskih razmerah opremljeni z zimsko opremo. V severnih italijanskih deželah velja obvezna uporaba zimskih pnevmatik do 15. aprila, pri naših severnih sosedih Avstrijcih velja nenapisano pravilo, naj bodo na avtomobilih zimske pnevmatike do konca velikonočnih praznikov, letos torej do 6. aprila. Kakorkoli že, z menjavo zimskih pnevmatik ni treba hiteti, saj nas vreme vse pogosteje preseneča s svojo nepredvidljivostjo.

Vsekakor pa je zimske pnevmatike treba zamenjati z letnimi, saj imajo te poleti bistveno boljše lastnosti tako na suhi kot na mokri cesti. Z našim testom, ki ga opravljamo v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi, smo tudi tokrat preverili lastnosti letnih pnevmatik. Tako smo preverili 16 pnevmatik v dimenziji 185/60 R 14 H, ki jih uporabljajo majhni avtomobili in kar 19 pnevmatik dimenzije 205/55 R 16 V, ki jih uporabljajo avtomobili nižjega srednjega in srednjega razreda. Ugotovili smo, da so razlike med pnevmatikami lahko velike. Podrobneje o tem v nadaljevanju.

V Motoreviji smo že nekajkrat pisali o označevanju pnevmatik, ki naj bi kupcem razkrivalo lastnosti pnevmatik in jim tako pomagalo pri njihovi odločitvi o nakupu pnevmatik. Kot je znano, mora imeti vsaka pnevmatika nalepko (ali mora biti to označeno na računu prodajalca), ki razkriva, kakšne so lastnosti pnevmatike pri oprijemu na mokri cesti, kolikšen je njen kotalni upor – ta vpliva na porabo goriva in kolikšna je njena glasnost. A teh oznak ne določajo neodvisne merilne institucije, temveč je za označevanje zadolžen vsak izdelovalec sam: na temelju svojih meritev označi pnevmatiko z rezultati za vsa tri merila. Šele, če nekdo (na primer tekmec ali neodvisni presojevalec) ugotovi, da njegove oznake niso korektne, je lahko izdelovalec za napačno označevanje tudi kaznovan – pa še to le v tistih državah, ki imajo takšne določbe v svojih predpisih.

Z našimi testi smo že ugotovili, da oznake na pnevmatikah niso zadostne za odločanje o tem, kakšne so lastnosti pnevmatik, saj oznake sporočajo le tri lastnosti pnevmatik, pri čemer le ena lastnost vpliva na varnost (oprijem na mokrem), ostali dve merili pa sta bolj namenjeni varovanju okolja – manjši porabi goriva in manjši hrupnosti, ne vplivata pa na varnost.

V Motoreviji smo že pisali, da se na oznake na pnevmatikah ne gre zanašati, saj imajo izdelovalci pnevmatik različne pristope k označevanju pnevmatik. Nekateri so bolj previdni in pnevmatike označijo z oznakami, ki jih vedno lahko zagovarjajo, spet drugi so bolj pogumni in raje označijo pnevmatiko z boljšo oceno kot s slabšo, pa čeprav so morda v kakovostnem razponu izdelanih pnevmatik lahko tudi pnevmatike, ki ne dosežejo boljše ocene. Prav tako lahko izdelovalci pnevmatik izdelajo pnevmatike z enakim imenom, a z različno kakovostjo: dovolj je že, da malce spremenijo dodatke v gumeni zmesi in lahko pride do razlik. Vse to seveda ne prispeva k preglednosti na trgu in otežuje odločitve kupcev. Pri tem prihaja še do različnih interesov izdelovalcev in prodajalcev pnevmatik: prvi želijo nenehno izpopolnjevati svoje izdelke in z boljšimi oznakami vplivati tudi na ceno svojih izdelkov, trgovci se želijo najprej znebiti starih zalog, šele potem nabavijo nove izdelke. Prav zato velja biti pozoren pri nakupu pnevmatik, saj naj imajo te takšne oznake, kot so navedene v naši tabeli, saj to pomeni, da smo na našem testu preskusili takšne pnevmatike.

Z našim testom pnevmatik ne želimo preverjati oznak izdelovalcev pnevmatik, saj naše testiranje ne poteka po za označevanje pnevmatik predpisanih postopkih, ki so zelo zahtevni. Da pa bi porabnikom zagotovili celovito informacijo, smo v našo tabelo z rezultati dodali posebno kolono pod imeni pnevmatik, kjer so navedene oznake pnevmatik, ki so jih določili izdelovalci, pnevmatike s temi oznakami pa so bile na našem tokratnem testu. Prva črka je oznaka za kotalni upor oziroma porabo goriva, druga za oprijem na mokrem, številka pa izraža glasnost v decibelih. Že hiter pogled na to kolono v tabeli pokaže, da se pri odločanju o nakupu pnevmatik ne gre zanesti na oznako pnevmatike, saj na primer pnevmatiko z oznako B za oprijem na mokrem najdete šele ob koncu naše tabele. In obratno: pnevmatiko z oznako E najdete na začetku tabele – pred pnevmatikami z oznako C.

Oznake na pnevmatikah so torej predvsem v pomoč pri identifikaciji pnevmatik. Kakšne so lastnosti pnevmatik, kažejo ugotovitve na našem testu, ki zajema bistveno več meril kot zgolj tri: skupna ocena lastnosti na suhi cesti je sestavljena iz treh podocen, za lastnosti na mokri cesti iz petih podocen, za glasnost iz dveh podocen. Ob tem ugotavljamo še porabo goriva, preverjamo, če pnevmatike prestanejo hitrostni preskus za hitrostni razred, za katerega so homologirane, pa tudi kolikšna je njihova obraba oziroma življenjska doba. Prav preverjanje obrabe oziroma koliko kilometrov pnevmatike lahko prevozijo, je ena izmed posebnosti našega testa. Ugotavljanje obrabe je namreč zelo zahtevno, saj je treba pnevmatike preveriti v enakih razmerah z izločitvijo zunanjih dejavnikov. Zato se preverjanje obrabe opravlja z vožnjo v konvoju več enakih avtomobilov z redno menjavo voznikov in pnevmatik na avtomobilih. Testiranje se opravlja po vedno istih cestah (avtocesta, podeželske ceste, ceste v naseljih) s krožno vožnjo (krog je dolg več kot 300 km) in s stalnim preverjanjem obrabe pnevmatik ob pomoči laserskega merilnika, ki izmeri več tisoč točk na pnevmatiki. Po prevoženih 15.000 km lahko z interpolacijo ugotovimo, kolikšna je relativna življenjska doba neke pnevmatike. Relativna zato, ker doseženi rezultat velja zgolj za okolje in razmere, v katerih je bil izmerjen. Zato tudi ne navajamo, koliko kilometrov lahko prevozite z neko pnevmatiko.

Podatki o obrabi pnevmatik so zelo pomembni, saj kažejo, kako so izdelovalci razrešili znano ciljno nasprotje med obrabo in lastnostmi na mokri cesti. Če namreč izboljšajo lastnosti na mokrem, to praviloma vpliva na večjo obrabo in obratno. Pri konstruiranju pnevmatik pač velja znano načelo o dolžini odeje: če jo potegnete čez glavo, jo zmanjka na nogah, če pokrijete noge, ni pokrita glava. Z vedno novimi postopki izdelave in z uporabo novih materialov izdelovalci to nasprotje počasi zmanjšujejo, a povsem odpraviti ga vendarle še ne morejo. Kako uspešno so ga razrešili, pa kažejo rezultati našega testa.

Dimenzija 185/60 R 14 H


V dimenziji 185/60 R 14 H – pnevmatike te dimenzije uporabljajo majhni avtomobili – smo za preskus izbrali pnevmatike, ki imajo najmanj oznako C za oprijem na mokrem. Šest pnevmatik je dobilo oceno dobro, kar pomeni AMZS priporočilo zelo priporočljivo. Osem pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo oziroma priporočljivo z omejitvami, ena pnevmatika pa je dobila oceno slabo in ni priporočljiva.

Prvih šest pnevmatik se je izkazalo s svojo uravnoteženostjo pri vseh lastnostih. Prve tri pnevmatike v naši razvrstitvi so dobile povsem enako skupno oceno (računano na prvo decimalko), zato so v tabeli razvrščene po abecednem vrstnem redu. A nekaj razlik je vendarle tudi med najboljšimi pnevmatikami. Na suhi cesti se je najbolje izkazala Goodyearova pnevmatika efficientgrip performance, na mokrem sta malce odstopali Continentalova pnevmatika contipremiumcontact 5 in že omenjena Goodyearova pnevmatika. Ta je imela najkrajšo zavorno pot na mokrem, Continentalova pnevmatika se je izkazala s svojo vodljivostjo na mokrem. Nokianova pnevmatika se je izkazala z uravnoteženimi lastnostmi na visoki ravni, v primerjavi s pnevmatikami z najboljšo skupno oceno pa je izstopala z majhno obrabo. Dunlopova pnevmatika sport bluresponse, Vredesteinova pnevmatika sportrac 5 in Hankookova pnevmatika kinergy eco K425 so se tudi izkazale s svojo uravnoteženostjo.

Pnevmatike, ki so dobile skupno oceno zadovoljivo, so to oceno večinoma dobile zaradi nekoliko slabših lastnosti na mokri cesti. To velja tako za Firestonovo pnevmatiko firehawk TZ 300 a, Michelinovo pnevmatiko energy saver+ in Savino pnevmatiko intensa HP, ki so dobile skupno oceno 2,6 in so tako v tabeli tudi razporejene po abecednem vrstnem redu. Pirellijeva pnevmatika cinturato P1 verde je bila edina med pnevmatikami z oceno zadovoljivo, ki ni imela težav na mokrem, je pa slabšo skupno oceno dobila zaradi večje obrabe. Pnevmatike yokohama bluearth AE-01, GT radial champion eco in semperit comfort-line 2 so nižjo oceno tudi dobile zaradi slabših lastnosti na mokri cesti, pri čemer pa so njihove slabosti na mokre precej bolj izrazite kot pri Firestonovi, Michelinovi in Savini pnevmatiki.

Infinityjeva pnevmatika ecosis je na mokri cesti le za malenkost izgubila oceno dobro, ni pa se mogla z najboljšimi pnevmatikami kosati na suhi cesti, saj je pokazala večje slabosti. Ob tem ima Infinityjeva pnevmatika tudi največjo obrabo, kar pomeni, da z njo prevozite najkrajšo razdaljo.

Kumhova pnevmatika KH27 ecowing ES01 je očitno dober primer nerazrešenega ciljnega nasprotja. Oznako B za kotalni upor je sicer upravičila z najmanjšo porabo goriva, ni pa upravičil
a oznake B za oprijem na mokrem, saj je tu izkazala precejšnje slabosti, še zlasti pri vodljivosti.
Najslabše se je odrezala Matadorjeva pnevmatika MP 16. Glede na njene oznake bi pričakovali, da bo na podobni ravni kot Savina, Infinityjeva, Yokohamina, GT radialova ali Semperitova pnevmatika, toda s svojimi lastnostmi je od njih zelo oddaljena. Pri zaviranju na mokrem je bila tako zavorna razdalja Matadorjeve pnevmatike kar 8 metrov daljša v primerjavi s Savino, ki ima enako oznako za oprijem na mokrem, v primerjavi z najboljšo Goodyearovo pnevmatiko pa je bila daljša kar za 13 metrov. In ko je pri zaviranju v kritičnih situacijah pomemben vsak meter zavorne poti, to lahko pomeni zaustavitev oziroma zgolj blag nalet ali pa močan udarec v avto ali drugo oviro.

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo – Kumhovo – pnevmatiko in najslabšo – Pirellijevo – pnevmatiko 6,6 odstotka, kar pomeni 4 decilitre na 100 km.

Z najmanjšo obrabo se je tudi izkazala Kumhova pnevmatika, a to plačala s slabšimi lastnostmi na mokrem. Največjo obrabo je imela Infinityjeva pnevmatika, ki prevozi le nekaj več kot polovico razdalje, ki jo zmore Kumhova pnevmatika.

Zanimiva je tudi primerjava z našim lanskim testom v tej dimenziji. Lastnosti petih pnevmatik so neposredno primerljive. Nokianova in Hankookova pnevmatika sta tudi tokrat dobili oceno dobro, Michelinova in Semperitova pnevmatika pa oceno zadovoljivo, vendar pa sta obe imeli tokrat nekoliko slabše lastnosti na suhi cesti. Pirellijeva pnevmatika je tokrat dobila za stopnjo nižjo oceno zaradi velike porabe goriva.

Še nekaj o tem, kje so bile preskušene pnevmatike izdelane: v Nemčiji, na Finskem, na Nizozemskem, na Filipinih, v Španiji, na Poljskem, v Turčiji, na Slovaškem, na Madžarskem, v Indoneziji, na Kitajskem, na Portugalskem, na Češkem. Savina pnevmatika je bila izdelana na Poljskem.


Za večji prikaz kliknite na tabelo.

Dimenzija 205/55 R 16 V


V dimenziji 205/55 R 16 V smo vzeli pod lupo kar 19 pnevmatik, večino od uveljavljenih izdelovalcev pnevmatik. Pri štirih pnevmatikah smo naredili primerjavo med različico za udobno vožnjo in tako imenovano eko različico, torej med običajnimi pnevmatikami in pnevmatikami, ki jih običajno označujemo z nizkim kotalnim uporom. Želeli smo namreč ugotoviti, kako prilagajanje pnevmatik na majhno porabo goriva vpliva na druge njihove lastnosti, pa tudi, če je poraba goriva res manjša. A o tem nekoliko pozneje, najprej pa poglejmo rezultate testa.

Šest pnevmatik je dobilo oceno dobro za svoje uravnotežene lastnosti. Povsem na vrhu je Michelinova pnevmatika primacy 3, ki se je izkazala z zelo dobrimi lastnostmi na suhi cesti in z najmanjšo obrabo. Goodyearova pnevmatika efficient grip performance se je izkazala z lastnostmi na mokri cesti in s svojo uravnoteženostjo. Continentalova pnevmatika contipremiumcontact 5 je z lastnostmi na suhi cesti enakovredna Michelinovi pnevmatiki, Pirellijeva pnevmatika cinturato P7 blue pa na mokri cesti Goodyearovi pnevmatiki. Na visoki ravni sta tudi Dunlopova pnevmatika sport bluresponse in pa Bridgestonova pnevmatika turanza T001.

Kar dvanajst prevmatik je dobilo oceno zadovoljivo, večina zaradi nekoliko slabših lastnosti na mokri cesti. Le Nokianova pnevmatika line in Kum-hova pnevmatika HS51 sta se izkazali s svojimi lastnostmi na mokri cesti, a sta obe dobili nižjo skupno oceno zaradi večje obrabe.

Oceno slabo je dobila Nankangova pnevmatika econex eco-2 zaradi zelo slabih lastnosti na mokri cesti.

Večina pnevmatik se je dobro izkazala na suhi cesti, saj so le tri pnevmatike: semperit speed-life, hankook kinergy eco in nankang econex eco-2 dobile oceno zadovoljivo za nekoliko slabše lastnosti na suhi cesti.

Razlika v porabi goriva je bila 5 odstotkov, kar pomeni 0,3 litra goriva na 100 km. Pri obrabi sta se za najboljši izkazali obe Michelinovi pnevmatiki, ki prevozita približno še enkrat daljšo razdaljo kot Kumhova pnevmatika, ki je imela največjo obrabo.

Tudi pnevmatike v tej dimenziji so bile narejene v različnih državah: v Nemčiji, na Poljskem, v Južni Koreji, na Tajskem, na Kitajskem, na Nizozemskem, na Madžarskem, na Japonskem, v Španiji in v Sloveniji, kjer so bile narejene Fuldine pnevmatike.


Za večji prikaz kliknite na tabelo.

In sedaj k obljubljeni primerjavi med običajnimi in eko pnevmatikami znamk Bridgestone, Continental, Hankook in Michelin. Bridgestonova pnevmatika ecopia EP001S in Hankookova pnevmatika kinergy eco K425 sta upravičili svojo ekološko oznako, saj je bila njuna poraba goriva za 3 decilitre na 100 km manjša kot pri običajnih pnevmatikah turanza 001 in ventus prime 2. Pri obrabi je le Continentalova pnevmatika contiecocontact 5 izkazala precej manjšo obrabo kot pnevmatika contipremiumcontact 5. Precej drugače je pri drugih pnevmatikah. Tako sta obe Michelinovi pnevmatiki imeli približno enako obrabo, prav tako porabo goriva. Zanimivo pa je, da ima nova Michelinova pnevmatika energy saver+ 6,5 mm globok profil, kar je 0,9 mm manj kot ga ima nova pnevmatika michelin primacy 3. Kot rečeno pa to ne vpliva na obrabo, malenkostna razlika je le pri splavanju, saj pnevmatika energy saver+ prej splava. V celoti se je pnevmatika michelin primacy 3 izkazala bistveno bolje kot njena ekološka tekmica iz lastne hiše, še zlasti z boljšim oprijemom na mokrem.

Bridgestonova ekološka pnevmatika ecopia EP001S je edina pnevmatika v dimenziji 205/55 R 16 V, ki ima oznako A tako za oprijem na mokrem kot za porabo goriva. Tudi ta nova pnevmatika ima tanjšo globino kanalov in sicer vsega 6,2 mm. Ecopia EP001S je le malenkostno boljša od sestrske turanze T001 pri porabi goriva, zato pa je pri splavanju med najslabšimi. Bridgestone turanza T001 je tako nedvomno boljša izbira, še zlasti zaradi lastnosti na mokrem. Tudi Hankookova ekološka pnevmatika se je na mokrem izkazala slabše kot njena sestrska običajna pnevmatika, je pa bila poraba goriva pri ekološki pnevmatiki manjša.

Vse to znova dokazuje, da morajo biti pnevmatike uravnotežene v vseh svojih lastnostih, varovanja okolja pa vsekakor ne gre postavljati pred varnost.

Ker želimo, da dobite verodostojne informacije, je naš test tako obsežen in podroben – ne glede na stroške. Ti za test zimskih in letnih pnevmatik presegajo milijon evrov, a so glede na koristi vsekakor upravičeni, ključ za njihovo kritje pa je sodelovanje partnerskih avtomobilskih klubov, pa tudi porabniških organizacij. Brez tega sodelovanja vam našega testa ne bi mogli ponuditi.

Slovenski predpisi o pnevmatikah


Pravilnik o delih in opremi vozil glede pnevmatik predpisuje:
  1. Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila razen v primeru namestitve pnevmatik z večjo nosilnostjo ali kategorijo hitrosti.
  2. Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev v prvem odstavku tega člena, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
  3. Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.
  4. Globina kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah vozil na kategorij M1 (osebni avtomobili) in N1 (lahki dostavniki) ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm.
  5. Razlika v globini kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.
  6. Pnevmatik za vozila kategorij M1 in N1 se ne sme narezovati.
  7. Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.
  8. Izjema so rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, s katerimi so originalno opremljena rezervna kolesa. Voznik mora upoštevati največjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.
  9. Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel izdelovalec vozila, ali pnevmatika, ki omogoča vožnjo tudi ob predrtju (praznovozna pnevmatika).

France Kmetič




Komentarji

Robert
11.3.2015 9:31:39
Sem vaš član in seveda preberem revijo. Posebej me zanimajo testi, tokrat pnevmatik ker tudi sam kupujem nove. Imam pa vprašanje. Nikjer v članku ne zasledim kateri letnik so testirane pnevmatike. Glede na to, da je marec, so po vsej verjetnosti pnevmatike letnik 2014, ali se motim ?

LP
Primož
11.3.2015 11:12:02
Mislim da bi lahko se testirali penvmatiko uniroyal rainsport3 . lp
Janez Kmet
13.3.2015 10:56:49
Že leta sem vaš član in bralec Moto revije. Moj komentar ni v zvezi s testom pnevmatik. Že dolgo iščem način, kako bi kontaktoral z uredništvom. Rad prebiram teste avtomobilov, vendar kot voznik Toyote že 27 let, močno pogrešam več prispevkov o Toyoti. Objavljate vse mogoče teste raznih manjših znamk, Toyota pa, ki je ena od dveh največjih na svetu pa zelo zanemarjate. Resnično me zanima kje je vzrok za tako uredniško politiko.
Za odgovor najlepša hvala, pozdrav, Janez Kmet
Blaz
13.3.2015 14:51:42
brezveze jih sprašujete. tale članek je do besede prepisan iz ADAC testa. AMZS ni nič testiral, samo prevedel je rezultate v slovenščino... http://www.adac.de/infotestrat/adac-im-einsatz/motorwelt/sommerreifentest_2015.aspx
ANDREJ
19.3.2015 11:05:17
Sej ne morm verjet,pa še res je vse prepisan iz ADAC testa.Ste pa zviti k presta AMZS."BRAVO"
gverilc
19.3.2015 12:16:57
Slovenska nevoščljivost ne pozna meja. Glej ga zlomka, avstrijski OAMTC je tudi 'prepisoval':
http://www.oeamtc.at/portal/sommerreifentest-2015+2500+1624140
Gre za partnerstvo, in ne prepisovanje.
Dodaj komentar:
Dodaj