AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test 32 zimskih in celoletnih pnevmatik

AMZS test 32 zimskih in celoletnih pnevmatik

Vremena ne moremo izbirati, pnevmatike lahko!


Vreme je vse bolj nepredvidljivo: letošnje poletje je bilo zelo deževno, kdo ve, kakšna bo zima. Po slovenskih predpisih naj prvega snega ne bi bilo pred 15. novembrom, a vreme se pač ne ozira na predpise, temveč ima svoje zakonitosti. Prav zato se ne gre zanašati na uradno predpisano obdobje, ko morajo biti avtomobili v Sloveniji opremljeni z zimsko opremo, torej od 15. novembra do 15. marca, kajti zakonodajalec je odgovornost za pravilno opremo prenesel na lastnike oziroma lastnike avtomobilov: če so na cesti zimske razmere, morajo biti avtomobili opremljeni z zimsko opremo – ne glede na datum.

Že to je zadosten razlog, da z zimsko opremo svojega avta ne čakate do zadnjega trenutka, temveč zanjo poskrbite pravočasno. Za lažjo odločitev pri izbiri zimskih pnevmatik smo tudi pred letošnjo zimo opravili test 28 zimskih pnevmatik dveh dimenzij. Za vse, ki bi se radi izognili menjavi pnevmatik in želijo uporabljati celoletne pnevmatike, pa smo preskusili tudi štiri celoletne pnevmatike in ugotovili, ali se lahko enakovredno kosajo z zimskimi pnevmatikami.


Celoletne pnevmatike so namenjene predvsem za tiste uporabnike, ki prevozijo malo kilometrov in ki jim pozimi ni treba na cesto v najbolj zaostrenih zimskih razmerah. Z obvezno vgradnjo merilnika tlaka v pnevmatike pa je o celoletnih pnevmatikah začel razmišljati tudi marsikdo, ki bi se želel izogniti dodatnim stroškom z menjavo pnevmatik. O tem, ali so celoletne pnevmatike lahko alternativa zimskim pnevmatikam, pišemo v nadaljevanju.


 V prejšnji številki Motorevije smo v članku Stop! Premalo zraka! obširno pisali o tem, da bo menjava pnevmatik bolj zapletena pri vseh novih avtomobilih. Od 1. novembra 2012 morajo biti namreč vsi novi modeli avtomobilov serijsko opremljeni z vgrajenim sistemom za merjenje tlaka v pnevmatikah, od 1. novembra letos pa morajo imeti vgrajen sistem za merjenje tlaka v pnevmatikah vsi novi avtomobili.
 
Pisali smo že o tem, da so dovoljeni tako neposredni kot posredni sistemi merjenja – vsak s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Neposredni sistemi s posebnimi tipali so bolj natančni in nazorni (uporabniku sporočijo, katera pnevmatika je prazna), pri menjavi pnevmatik pa je treba paziti na tipalo. 

Če so zimske pnevmatike nameščene na platiščih, tako da zamenjamo kar cela kolesa, morajo imeti tudi ta kolesa vgrajena tipala, kar pomeni dodaten strošek ob nakupu platišč – vsako tipalo stane od 30 do 70 evrov. Vsaj nekateri sistemi zahtevajo tudi naknadno validacijo ob pomoči stikala potovalnega računalnika v avtomobilu. Posredni sistemi ne zahtevajo tipal, ker podatke dobijo iz tipal protiblokirnega zavornega sistema (ABS), a so zato manj natančni. Tudi ti sistemi po sprožitvi zahtevajo validacijo, saj sicer kontrolna lučka na instrumentni plošči ne ugasne, pa čeprav je uporabnik kontroliral tlak v pnevmatikah. Svetujemo, da si podrobnejša navodila o delovanju sistema za vaš avto preberete v navodilih za uporabo avtomobila.

Ne glede na to, ali je vaš avto že opremljen s sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah ali ne – tedaj je še posebej pomembno, da redno kontrolirate tlak v pnevmatikah – pa je za varno in zanesljivo vožnjo pozimi zelo pomembno, da je avtomobil opremljen s pnevmatikami z uravnoteženimi lastnostmi, kajti le takšne pnevmatike se bodo dobro izkazale v vseh razmerah. Ko smo namreč enkrat na poti, ne moremo izbirati vremenskih razmer, temveč se je treba peljati po cesti, kakršna pač je: suha, mokra, zasnežena, poledenela. Seveda pa je pomembno tudi, da pnevmatika ni prehrupna, da njen kotalni upor ni prevelik, saj to vpliva na porabo goriva, in da ima pnevmatika primerno dolgo dobo uporabe – da torej z njo lahko prevozite primerno število kilometrov. O tem, kakšne so lastnosti pnevmatik, ki so vse črne in okrogle, smo ugotovili z našim tokratnim testom pnevmatik, ki je tako kot vsi prejšnji nastal v sodelovanju avtomobilskih klubov in tudi porabniških organizacij.



Dimenzija 175/65 R 14 T


V dimenziji 175/65 R 14 hitrostnega razreda T (do 190 km/h), ki je namenjena majhnim avtomobilom kot so ford fiesta (s tem avtom smo opravili naše meritve) in B-max, VW polo, toyota yaris, škoda fabia, renault clio, hyundai i20, fiat 500 in punto, honda civic…, smo preskusili 14 pnevmatik. Med njimi je tudi Savina pnevmatika eskimo S3+, med preskušenimi pnevmatikami pa ni nove Goodyearove pnevmatike ultragrip 9, ker ob začetku našega testiranja še ni bila na voljo. Enako velja tudi za Semperitovo pnevmatiko master-grip 2.

Štiri pnevmatike so dobile oceno dobro oziroma zelo priporočljivo zaradi svojih uravnoteženih lastnosti na visoki ravni. Osem pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, dve pnevmatiki pa imata takšne lastnosti, da sta dobili oceno slabo in njune uporabe ne priporočamo.

Najboljšo oceno na našem preskusu je dosegla Continentalova pnevmatika contiwintercontact TS850, ki se je izkazala z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti, pri čemer še posebej izstopa zelo pozno splavanje (akvaplaning). Je tudi zelo tiha pnevmatika z najmanjšo notranjo glasnostjo in dolgo dobo uporabe. V tej dimenziji je bila ta pnevmatika prvič na našem testu in je nadomestila dosedanji model TS800. Takoj za njo je Dunlopova pnevmatika winter response 2, ki se je ob vseh ostalih lastnostih na visoki ravni izkazala z najmanjšo porabo goriva in je tudi najtišja pnevmatika. Izstopa tudi s svojimi lastnostmi na snegu, kjer je skupaj s še dvema pnevmatikama (sava eskimo S3+ in fulda kristall montero 3) dosegla najboljšo oceno.

Tretja pnevmatika z oceno dobro je Michelinova pnevmatika alpin A4, ki se je tudi izkazala z uravnoteženim lastnostmi, pred vsemi tekmicami pa je glede obrabe: Michelinova pnevmatika prevozi največ kilometrov.

Četrta pnevmatika z oceno dobro je Firestonova pnevmatika winterhawk 3, ki sicer ni izstopala z nobeno lastnostjo, temveč s svojo uravnoteženostjo na visoki ravni.

Med pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, se je najbolje izkazala pnevmatika esa-tecar super grip 7+, ki je višjo oceno izgubila zaradi lažjih slabosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti. Podobno – zaradi lažjih slabosti na mokri cesti – sta oceno zadovoljivo dobili tudi pnevmatiki fulda kristall montero 3 in vredestein snowtrac 3. Pirelllijeva pnevmatika snowcontrol serie 3 (winter 190) je oceno zadovoljivo dobila zaradi lažjih slabosti na suhi cesti. Savina pnevmatika eskimo S3+ se je odlično izkazala na zasneženi cesti, kjer je bila najboljša – skupaj z Dunlopovo in Fuldino pnevmatiko – oceno zadovoljivo pa je dobila zaradi lažjih slabosti na suhi in na mokri cesti, pa tudi na ledu ni bila povsem ob boku najboljšim. Oceno zadovoljivo je dobila tudi Hankookova pnevmatika winter i*cept RS (W442) zaradi slabosti na mokri cesti, pa tudi na snegu in ledu ni bila povsem v koraku z najboljšimi. S težavami na mokri cesti se sooča tudi Toyova pnevmatika snowprox S943, ki pa se je sicer izkazala z najboljšimi lastnostmi na suhi cesti. Za pnevmatiko GT radial champiro winterpro lahko rečemo, da se je izkazala s svojo uravnoteženostjo, toda na bistveno nižji ravni kot najboljše pnevmatike, a ravno še dovolj visoki, da je dobila skupno oceno zadovoljivo. Z najboljšimi se je namreč lahko kosala le s porabo goriva in obrabo, na vseh drugih področjih pa je za njimi zaostala.

Dve pnevmatiki sta dobili oceno slabo – obe zaradi slabih lastnosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti. To sta pnevmatiki cooper VW SA-2 in star performer SPTS. Cooperjeva pnevmatika je znova odličen dokaz, kako težko je uravnotežiti vse lastnosti: na suhi cesti je namreč skupaj s Toyovo pnevmatiko dobila najboljšo oceno, odpovedala pa je na mokri cesti, pa tudi na snegu je bila najslabša med vsemi. Pnevmatika star performer SPTS je na nizki kakovostni ravni, še posebej slaba pa je na mokri cesti.




* za večji prikaz kliknite na tabelo.

Zgolj opisne ocene se včasih zdijo varljive, zato naj jih podkrepimo z nekaj podatki, na primer o razlikah v dolžini zavorne poti. Tako je razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pri zaviranju na suhi cesti od hitrosti 100 km/h do zaustavitve 7,7 metra. Še občutnejša je razlika pri zaviranju na mokri cesti, saj najslabša pnevmatika pri zaviranju od hitrosti 100 km/h do zaustavitve potrebuje približno 13 metrov več kot najboljša pnevmatika, pri zaviranju od 80 km/h do zaustavitve pa je razlika 9 metrov. 13 metrov pomeni približno dolžino treh avtomobilov, 9 metrov dveh avtomobilov in lahko si predstavljate, kaj to pomeni, če nenadoma pred seboj zagledate stoječo kolono avtomobilov ali predmet, pred katerim se morate ustaviti – da o srečanju s pešci ali kolesarji sploh ne govorimo.

Manjše so razlike pri porabi goriva. Razlika med pnevmatiko z najmanjšo in največjo porabo goriva je 4,6 odstotka, kar pomeni 2 decilitra na 100 km.

Doba uporabe oziroma število prevoženih kilometrov je zelo odvisno od načina vožnje (po suhi cesti, mokri cesti, zaviranja, pospeševanja,…) razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko pa je lahko skoraj polovična: najslabša pnevmatika prevozi ob enakih razmerah 56 odstotkov razdalje, kot jo prevozi najboljša pnevmatika na testu.

Dimenzija 195/65 R 15


V dimenziji 195/65 R 15 T (do 190 km/h) smo tudi preskusili 14 različnih pnevmatik. Pnevmatike te dimenzije praviloma uporabljajo avtomobili nižjega razreda kot so VW golf (s tem avtom smo opravili naše meritve) in touran, ford focus, hyundai i30, mazda 3, 5 in 6, mercedes razred A in B, opel astra in zafira, peugeot 308, renault megane, seat leon, škoda octavia, …

Tudi v tej dimenziji so štiri pnevmatike dobile oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Sedem pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, ena pnevmatika oceno pomanjkljivo oziroma priporočljivo z omejitvami, dve pnevmatiki pa sta dobili slabo oceno in njune uporabe ne priporočamo.

Tudi v tej dimenziji se je z uravnoteženimi lastnostmi na najvišji ravni izkazala Continentalova pnevmatika contiwintercontact TS850, pri čemer je najboljše lastnosti med vsemi izkazala na suhi cesti (skupaj s Hankookovo pnevmatiko winter i*cept RS), na snegu (skupaj z Michelinovo pnevmatiko alpin 5), na ledu (skupaj z Michelinovo pnevmatiko alpin 5 in Pirellijevo pnevmatiko snowcontrol serie 3), z najmanjšo porabo goriva (skupaj s Kleberjevo pnevmatiko krisalp HP2) in tudi z najmanjšo obrabo. To najbolje dokazuje, kako dobro znajo strokovnjaki razreševati tradicionalni ciljni nasprotji kot sta poraba goriva in obraba.

Takoj za Continentalovo pnevmatiko se je uvrstila nova Bridgestonova pnevmatika blizzak LM 001, ki se je izkazala z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti, zelo dobra je tudi na suhi cesti. Z uravnoteženostjo na visoki ravni, ki jima je prinesla oceno dobro oziroma priporočljivo, sta se izkazali Dunlopova pnevmatika winter sport 4D in pa Semperitova pnevmatika speed grip 2.

Uravnoteženost svojih lastnosti, a na nekaj nižji ravni kot Dunlopova in Semperitova pnevmatika, je izkazala Uniroyalova pnevmatika MS plus 77. Drugače je z Yokohamino novo pnevmatiko w.drive V905, ki je boljšo oceno izgubila zgolj zaradi lažjih slabosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti. Nova Michelinova pnevmatika alpin 5 je bila najboljša na snegu in na ledu, dobro se je izkazala na mokri cesti, boljšo skupno oceno pa je izgubila zaradi lažjih slabosti na suhi cesti, še zlasti pri zaviranju. Presenetljivo pa ta Michelinova pnevmatika ni odstopala s svojo nizko obrabo, temveč je bila zgolj v zlati sredini. Hankookova pnevmatika winter i*cept RS je boljšo skupno oceno izgubila zaradi slabosti na mokri cesti, podobno velja tudi za Kumhovo pnevmatiko wintercraft WP51, ki je bila tudi prvič na našem testu. Med njiju se je uvrstila Pirellijeva pnevmatika snowcontrol serie 3 zaradi slabosti na suhi cesti. Kot zadnja je oceno zadovoljivo dobila Kleberjeva pnevmatika krisalp HP 2, ki se je izkazala z majhno obrabo (tu je povsem ob boku Continentalove pnevmatike), slabosti pa ima na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti.

Še večje težave na mokri cesti ima Matadorjeva pnevmatika MP92 sibir snow, ki je zato dobila skupno oceno pomanjkljivo. Kako velike so lahko razlike, pa dokazujeta pnevmatiki infinity winter hero INF 049 in achileles winter 101, saj sta na mokri cesti tako slabi, da sta dobili najslabšo oceno slabo. Za lažjo predstavo slabosti: Infinityjeva pnevmatika na primer splava pri 30 km/h nižji hitrosti kot v enakih razmerah Continentalova pnevmatika.




* za večji prikaz kliknite na tabelo.

Na našem tokratnem testu ni bilo nekaterih pnevmatik, kot je na primer nova Goodyearova pnevmatika ultra grip 9 (ultra grip 8 ne izdelujejo več) in prenovljeni pnevmatiki nokian WR D3 in falken eurowinter HS449, ki ob začetku našega testa še niso bile na voljo v končni serijski različici.

Pri porabi goriva je razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko 4,4 odstotka oziroma 3 decilitre na 100 km. Pri obrabi so razlike bistveno večje: najslabša pnevmatika prevozi približno 60 odstotkov prevožene poti najboljše pnevmatike.

Celoletne pnevmatike dimenzije 195/65 R 15 H


Na v uvodu zastavljeno vprašanje ali se lahko celoletne pnevmatike, ki imajo oznako M+S in torej po slovenskih predpisih veljajo kot zimske pnevmatike, enakovredno merijo z zimskimi pnevmatiki, smo odgovorili s testom štirih celoletnih pnevmatik. Želeli smo jih sicer preskusiti več, saj sta Goodyear in Hankook napovedala novi celoletni pnevmatiki, a sta potem začetek njune prodaje premaknila v leto 2015.

Ker celoletne pnevmatike obljubljajo dobre lastnosti skozi celo leto, smo njihove lastnosti na suhi cesti preskusili pri poletnih temperaturah in lastnosti pnevmatik primerjali z lastnostmi letnih pnevmatik.

Od štirih preskušenih pnevmatik sta dve dobili oceno pomanjkljivo, dve pa oceno slabo. Nobena izmed pnevmatik ne ponuja sprejemljivega kompromisa. Pnevmatika falken eruroallseason AS200 je le za lastnosti na suhi cesti dobila oceno dobro, na drugih področjih pa so njene lastnosti slabše. Na mokri cesti ji je oceno dobro onemogočilo prehitro splavanje, na ledu ima lažje slabosti, največje slabosti pa ima pri vožnji po zasneženi cesti, kjer je dobila oceno pomanjkljivo. Tudi za svojo gospodarnost, torej za porabo goriva in obrabo, je dobila zgolj oceni zadovoljivo.

Vredesteinova pnevmatika quatrac lite se na ledu lahko meri z zimskimi pnevmatikami, z majhno porabo goriva je dokazala svojo reklamno obljubo, a vendar so na voljo tako zimske kot letne pnevmatike, ki porabijo manj goriva. Njena obraba je dokaj majhna. Slabše se je odrezala na mokrem, kjer je imela težave s prehitrim splavanjem. Na zasneženi cesti ima ta pnevmatika težave predvsem z bočno vodljivostjo, medtem ko se zaradi lamel v svoji tekalni površini bolje izkazuje z vzdolžnim oprijemom. Največ težav pa je imela pnevmatika na suhi cesti, saj se prepozno odzove na voznikovo reakcijo z volanom, zato ta to skuša nadomestiti z dodatnim manevrom z volanom, ki pa povzroči prekrmarjenje, na katerega se mora voznik pravilno odzvati – če ima seveda za to dovolj prostora. Zbirek vseh ocen je zadostoval za skupno oceno pomanjkljivo.

A težav na suhi cesti nima le Hankookova celoletna pnevmatika, temveč tudi na novo razvita Kumhova pnevmatika solus HA31 in pa Uniroyalova pnevmatika z obetavnim imenom allseason expert. Pri obeh pnevmatikah namreč pride pri manevru, ki simulira vožnjo po ovinkasti cesti ali hitro menjavo pasov na avtocesti, do različne reakcije pnevmatik na prednji in zadnji osi, kar povzroči, da avto potrebuje več prostora za svoj manever, kot bi bilo potrebno in to je pri hitri menjavi smeri na večpasovni cesti ali na ozkih ovinkastih cestah lahko nevarno. Zaradi tega sta pnevmatiki dobili oceno pomanjkljivo.




*za večji prikaz kliknite na tabelo.

Rezultati preskusa celoletnih pnevmatik dokazujejo, da pri pnevmatikah zaenkrat ni kompromisne poti, ki bi omogočala, da bi se celoletne pnevmatike lahko enakovredno merile tako z letnimi kot zimskimi pnevmatikami. Kdor se torej odloči za nakup celoletnih pnevmatik, mora to vsekakor vzeti v zakup.

Kdor pa se želi voziti z avtomobilom, ki mu pnevmatike – te so edini stik avtomobila s podlago, po kateri vozi – zagotavljajo čim boljše lastnosti tako v poletnih kot v zimskih voznih razmerah, mora še vedno dvakrat na leto zamenjati pnevmatike na svojem avtu. To seveda nekaj stane – sedaj lahko zaradi sistema za merjenje tlaka še nekaj več – a to pomeni večjo varnost. Kritičnih situacij v prometu pač ne moremo izbirati in če nas samo enkrat kakovost pnevmatik reši iz kočljive situacije, je menjava – in z njo povezani stroški – več kot upravičena.

Spremenjeni predpisi o zimski opremi: zimske pnevmatike morajo biti najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h)


Vožnjo pozimi opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa.

29. člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah. Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).

Zimsko opremo od 1. oktobra lani določa pravilnik o delih in opremi vozil. Ta določa, da zimsko opremo osebnih (kategorija M1) in lahkih gospodarskih vozil (oznaka N1) sestavljajo:
  • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
  • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku pro-izvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«.

V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.

Glede uporabe obnovljenih pnevmatik pravilnik določa, da se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.

Pravilnik tudi določa, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.

Priobalno območje je v skladu pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
  • R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,
  • R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,
  • R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in
  • R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

Vse pnevmatike morajo biti enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

Pravilnik tudi določa, da morajo pnevmatike na vozilu po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.

To pa ne velja za zimske pnevmatike. Dodatek k pravilniku namreč določa, da mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje).

Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.

Povedano enostavno: na vseh avtomobilih je dovoljeno uporabljati zimske pnevmatike najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h) ali več (R, S, T, H, V, …), vendar mora biti v avtu nalepka, ki voznika opozarja na največjo dovoljeno hitrost vožnje glede na hitrostni razred pnevmatik.

Še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. Tako je v 29. členu zakona o pravilih cestnega prometa tudi zapisano, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je 200 evrov.

Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Kazni


Še nekaj o kaznih. Po spremenjenem zakonu o pravilih cestnega prometa se z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.

Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.

V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

France Kmetič




Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj