AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test zimskih pnevmatik 2012

AMZS test zimskih pnevmatik 2012

Od 1. novembra letos bodo morale biti vse pnevmatike, ki so bile izdelane po 1. juliju letos, označene s posebno nalepko, ki bo porabniku pojasnila, kakšne so lastnosti pnevmatike pri zaviranju na mokrem, kolikšen je njen kotalni upor in kolikšna je zunanja glasnost prevmatike. Bodo te tri ocene pomagale porabnikom pri izbiri zimskih pnevmatik že pri nakupu pred letošnjo zimo? Kolikšen pomen bodo še imeli testi pnevmatik, ki jih opravljamo avtomobilski klubi, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, že vrsto let? Bo označevanje pnevmatik spremenilo naše ocenjevanje? Ali morajo biti ocene na našem testu enake, kot so zapisane na oznaki kakovosti pnevmatike? To je samo nekaj vprašanj, ki se marsikomu zastavljajo ob izbiri zimskih pnevmatik pred letošnjo zimo. Po določbah zakona o pravilih cestnega prometa morajo biti avtomobili v zimskih voznih razmerah in od 15. novembra letos do 15. marca 2013 opremljeni z zimsko opremo.

O novem označevanju kakovosti pnevmatik smo podrobneje pisali že v julijsko-avgustovski številki Motorevije. Po zgledu na gospodinjske aparate naj bi sedaj tudi kupci pnevmatik z oznako kakovosti dobili podatke o tem, kako se pnevmatika izkaže pri zaviranju na mokri cesti, kolikšen je njen kotalni upor, ki vpliva na porabo goriva in pa kolikšna je njena zunanja glasnost, ki vpliva na oddajanje hrupa v okolje. Vsekakor gre za pomembne elemente kakovosti pnevmatik, a vendarle gre samo za tri merila, medtem ko na našem testu pnevmatike ocenjujemo po bistveno več merilih. Še posebno to velja za zimske pnevmatike, kjer poleg različnih lastnosti na suhi in na mokri cesti, porabe goriva, glasnosti – tako v potniški kabini kot pri oddajanju hrupa v okolje – in obrabe seveda preverimo tudi, kakšne lastnosti imajo pnevmatike na zasneženi in tudi poledeneli cesti. O tem, kakšne lastnosti imajo zimske pnevmatike na snegu in ledu, novo označevanje pnevmatik z ničemer ne informira porabnikov. Tako so ti še vedno prepuščeni nasvetom vulkanizerjev, prodajalcev, prijateljev, znancev, lahko se zanesejo na informacije, ki krožijo po svetovnem spletu, lahko se oprejo na reklamna sporočila izdelovalcev pnevmatik oziroma njihovih trgovcev. Seveda pa se lahko oprejo tudi na naš test, ki se ne glede na označevanje pnevmatik ni spremenil. Zakaj bi tudi se, saj se je vse doslej izkazal kot zelo verodostojna informacija o kakovosti določene pnevmatike – in to ne samo po treh, temveč po vseh merilih, ki jih z vso skrbnostjo preverjamo na naših testih. Za primerljivost rezultatov je zelo pomembno, da so testi vseh pnevmatik opravljeni v zelo podobnih razmerah. Tako je na primer pri testu lastnosti na ledu pomembno, da je temperatura ledu stalno enaka – na našem testu med minus 5,5 in minus 6,5 stopinje Celzija –, da testiranje na zasneženi cesti tudi poteka v približno enakih razmerah, zato ga večinoma naši testni vozniki opravljajo ponoči ob približno enakih temperaturah (podnevi je vpliv sonca prevelik), da je pri vožnji po mokri cesti količina vode vedno enaka, da vožnja po suhi cesti poteka po enaki progi. Zelo pomemben del našega testa je tudi ugotovitev življenjske dobe različnih pnevmatik, kar je za marsikoga zelo pomemben podatek. Kaj vam pomaga odlična pnevmatika, če pa njene dobre lastnosti trajajo le nekaj tisoč kilometrov, ker se zelo hitro obrabi? Resda je ugotavljanje življenjske dobe pnevmatik zelo dolgotrajno in zahtevno, a že slovenski pregovor pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. Pri našem testu sicer ne gre zgolj za delo, temveč tudi stroške, ki so sicer zelo visoki, zato jih lahko pokrijemo zgolj s sodelovanjem avtomobilskih klubov in porabniških organizacij. 

Pa so naši rezultati tudi primerljivi z oznakami kakovosti, ki bodo na novih oznakah na pnevmatikah? Čeprav vse oznake kakovosti še niso znane, saj jih izdelovalci še niso objavili za širšo javnost, je jasno, da obstaja določena stopnja korelacije med rezultati na našem testu in oznakami. Določena stopnja zato, ker zaradi različnih meritev pride do različnih rezultatov. Samo primer: merjenje zunanje glasnosti. Direktiva o označevanju pnevmatik določa, da se upoštevajo smo cele številke, ne pa tudi prva decimalka in da se od cele številke odšteje ena. Tako imata enako oceno različno glasni pnevmatiki: ena z glasnostjo 72 decibelov in druga z glasnostjo 72,9 decibela: po oznaki za označevanje pnevmatik je glasnost 71 decibelov, prava glasnost, ki je upoštevana tudi v našem testu, je 72,9 decibela. Morda kdo poreče: kaj pa je to razlika 1,9 decibela, a razlika med največjo in najmanjšo glasnostjo pnevmatik, ki jo opredeljuje oznaka za glasnost, je lahko kar štirikratna, pa čeprav gre za razliko vsega šestih decibelov. Zanimivo bo tudi opazovati, kako bodo svoje pnevmatike, ki imajo mejne vrednosti med dvema oznakama, označili izdelovalci. Odločitev ni lahka: če bo prišlo do preverjanja, bo lažje doseči slabšo oceno, slabša ocena pa seveda vpliva na odločitve kupcev. A pustimo označevanje pnevmatik in si raje poglejmo rezultate našega tokratnega testa, ki je potekal po enakih merilih kot doslej, malenkostno pa smo spremenili izračun skupne ocene: ta ne temelji več na povprečnem rezultatu vseh ocen, temveč vrstni red pnevmatik, ki dobijo oceno manj kot dobro, določa najnižja dosežena ocena pri posameznem merilu.

Dimenzija 165/70 R 14 T (klikni za ogled tabele z rezultati!)

Preverili smo 15 pnevmatik dimenzije 165/70 R 14 hitrostnega razreda T (do 190 km/h), ki jih uporabljajo številni majhni avtomobili kot na primer citroen C3, fiat panda in punto, peugeot partner, seat ibiza, škoda fabia, toyota yaris, VW polo, ki je bil tudi naš preskusni avto. 

Tri pnevmatike so dobile oceno dobro oziroma zelo pripročljivo za svoje uravnotežene lastnosti, devet pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo, dve pa sta dobili oceno slabo. 

Med tri pnevmatike z oceno dobro so se uvrstili Michelinova alpin A4, Continentalova contiwintercontact TS800 in Pirellijeva winter snowcontrol 190 serie 3. Michelinova pnevmatika se je najbolje med vsemi izkazala na suhi cesti, prav tako pa je imela najmanjšo obrabo, kar seveda pomeni, da boste z njo prevozili največ kilometrov. Continentalova pnevmatika je bila med vsemi najboljša s svojimi lastnostmi na snegu. Le Pirellijeva pnevmatika v posameznem ocenjevalnem merilu niti pri enem ni dobila najboljše ocene, a se je izkazala s svojo uravnoteženostjo na zelo visoki ravni.

Med pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, ima vsaka neko manjšo slabost. Tako je Goodyearova pnevmatika ultragrip 8 najvišjo oceno izgubila zaradi lažjih slabosti na zasneženi cesti, še posebno zaradi bočne vodljivosti, se je pa zato izkazala z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti. Kar štiri pnevmatike so višjo oceno izgubile zaradi lažjih slabosti na suhi cesti. To so Savina eskimo S3+ (+ v oznaki pomeni, da gre za pnevmatiko z novo gumeno zmesjo na tekalni plasti, medtem ko je dezen pnevmatike ostal nespremenjen), Vredesteinova snowtrac 3, Marshalova i’zen MW 15 in Barumova polaris 3. Za Savino pnevmatiko velja, da je v primerjavi z letom poprej dosegla boljše rezultate na mokrem in na snegu. Z dobrimi lastnostmi se je izkazala Semperitova pnevmatika mastergrip, a na račun dokaj hitre obrabe, tako da je ta pnevmatika primerna za tiste, ki bodo z njo prevozili malo kilometrov. Zaradi velike obrabe je Semperitova pnevmatika tudi dobila oceno zadovoljivo. Dunlopova pnevmatika SP winterresponse, Hankookova winter i*cept RS W442 in Firestonova winterhawk 2 se niso najbolje izkazale pri več kot enem ocenjevalnem merilu, a so s svojimi lastnostmi dobile oceno zadovoljivo. 

Zanimivo je, da nobena od teh pnevmatik ni dobila nižje ocene zgolj zaradi slabosti na mokri cesti, kar verjetno lahko pripišemo prilagoditvi na zahteve pri označevanju pnevmatik. A da tega ni enostavno doseči, dokazujejo najslabše pnevmatike na testu.

Pnevmatika GT Radial champirowinterpro, narejena v Indoneziji, je dobila oceno pomanjkljivo zaradi svojih lastnosti na snegu. Dve pnevmatiki sta dobili oceno slabo: prva je Effiplusova epluto I, druga Premiorrijeva viamaggiore – obe zaradi zelo slabih lastnostih na mokri cesti. Prva je narejena na Kitajskem, druga v Ukrajini. 

Pri porabi goriva nismo ugotovili velikih razlik – vsega 4,4 odstotka, kar pomeni, da je bila razlika med največjo in najmanjšo porabo 3 decilitre na 100 km. Z najmanjšo porabo se je izkazala pnevmatika GT radial, toda v primerjavi z Michelinovo in Continentalovo pnevmatiko, torej najboljšima na testu, je bila razlika vsega en deciliter. 

Dimenzija 205/55 R 16 H (Klikni za ogled tabele z rezultati!)

V dimenziji 205/55 R 16 H – te pnevmatike uporabljajo avtomobili nižjega srednjega in srednjega razreda, naš test pa smo opravili s škodo octavio – smo preskusili 16 pnevmatik. Pet jih je dobilo oceno oceno dobro, deset oceno zadovoljivo, le ena pa je dobila oceno slabo. Vseh pet pnevmatik z najboljšo oceno se je izkazalo s svojo uravnoteženostjo, tri med njimi pa so izstopale tudi z najboljšimi lastnostmi priposameznem ocenjevalnem merilu. Tako je bila Continentalova pnevmatika contiwintercontact TS850 najbolj prepričljiva s svojimi lastnostmi na zasneženi cesti, imela je najmanjšo porabo goriva, skupaj z Michelinovo pnevmatiko alpin A4 pa tudi najmanjšo obrabo, kar pomeni najdaljšo življenjsko dobo. Goodyearova pnevmatika ultragrip 8 se je izkazala z najboljšimi lastnostmi med vsemi na mokri cesti – še posebno prepričljiva je bila z zelo poznim splavanjem. S svojo uravnoteženostjo, a brez posebnih izstopanj, sta se tem trem pnevmatikam pridružili še Dunlopova SP wintersport 4D in pa Nokianova pnevmatika WR D3. 

Med pnevmatikami, ki so dobile oceno zadovoljivo, se je najboljšim najbolj približala Bridgestonova pnevmatika blizzak LM-32, ki si je višjo oceno zapravila z nekoliko slabšimi lastnostmi na mokri cesti v primerjavi z najboljšimi. Večina drugih pnevmatik je boljšo oceno izgubila zato, ker se z najboljšimi pnevmatikami niso mogle enakovredno kosati v večih merilih. Tako ima Semperitova pnevmatika speed-grip 2 lažje slabosti na suhi cesti in na ledu, Vredesteinova pnevmatika snowtrac 3 pa tako na suhi kot na mokri cesti, pa tudi na snegu. Pnevmatika znamke Esa Tecar z oznako supergrip 7+ (plus v oznaki pomeni, da gre za izboljšano različico pnevmatike supergrip 7) ima lažje slabosti tako na suhi kot na mokri cesti. Yokohamina pnevmatika w.drive V903A se je nekoliko slabše izkazala na mokri cesti in na snegu. Fuldina kristall control HP najboljšim pnevmatikam ni bila povsem enakovredna tako na suhi kot na mokri cesti, pa tudi na ledu. Podobno velja tudi za Pirellijevo pnevmatiko W 210 snowcontrol serie 3, ki najboljših pnevmatik ni dohajala na suhi, na mokri in na zasneženi cesti in pa Hankookovo pnevmatiko winter i*cept RS W442, ki ima lažje slabosti na mokri in na zasneženi cesti. Falknova pnevmatika eurowinter HS449 ima slabše lastnosti na snegu, to pa velja tudi za Uniroyalovo pnevmatiko MS plus 66.

Oceno slabo je dobila Syronova pnevmatika everest 1. Syron je sicer nemška znamka, tudi pnevmatika je zasnovana v Nemčiji (oznaka German engineering), izdelana pa je v Aziji. Njene lastnosti so slabe, najslabša pa je na mokri cesti, še posebno pri vodljivosti in bočnem oprijemu, prav tako pa je imela tudi najdaljšo zavorno pot in je zato dobila najslabšo oceno.

Pri porabi goriva nismo ugotovili bistvenih razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. Razlika med porabo goriva najbolj in najmanj varčne pnevmatike je bila 6,2 odstotka oziroma 4 decilitre na 100 km. Za najbolj varčno se je izkazala Continentalova pnevmatika, za najbolj potratno Syronova pnevmatika.

Dimenzija 215/65 R 16 T (Klikni za ogled tabele z rezultati!)

O tem, da tudi cestni terenci, tudi tisti s štirikolesnim pogonom, v zimskih razmerah potrebujejo zimske pnevmatike, smo že nekajkrat pisali. Razlog je zelo enostaven: letne pnevmatike nimajo zadosti bočnega oprijema za varno vožnjo v ovinkih, njihova zavorna razdalja je bistveno daljša kot pri zimskih pnevmatikah. Teh slabosti ne more izničiti še tako dober štirikolesni pogon. Zato je zelo priporočljivo, da so tudi na cestnih terencih pozimi nameščene prave zimske pnevmatike. Marsikateri cestni terenec je sicer serijsko opremljen s pnevmatikami z oznako M+S, kar po naših predpisih velja kot zimska pnevmatika. A če pnevmatika nima ustreznega profila z lamelami, boste tudi s takimi pnevmatikami pozimi imeli težave: zgolj napis na boku pnevmatik je pač premalo, potreben je oprijem. Tokrat smo preverili šest zimskih pnevmatik dimenzije 215/65 R 16 T za cestne terence kot so kia sportage, hyundai ix35, nissan qashqai, VW tiguan, ki je bil tudi naš preskusni avto. Ugotovili smo, da je ponudba tudi v tej dimenziji ustrezna, čeprav ne tako pestra kot v manjših dimenzijah. Tri pnevmatike so dobile oceno dobro, dve zadovoljivo, ena pa je dobila oceno slabo. 

Bridgestonova pnevmatika blizzak LM-80 se je izkazala z zelo uravnoteženimi lastnostmi, med vsemi pa je imela tudi najmanjšo porabo goriva. S svojo uravnoteženostjo sta se izkazali tudi Dunlopova pnevmatika SP wintersport 4D, ki je bila med vsemi najboljša na suhi cesti, in pa Continentalova pnevmatika crosscontact winter. 

Ob Dunlopovi sta bili na testu še dve pnevmatiki iz koncerna Goodyear. Pnevmatika goodyear ultragrip 8 je imela najboljše lastnosti na mokri cesti, še posebno prepričljiva je bila pri splavanju, toda zaradi lažjih slabosti na suhi cesti je njena skupna ocena zadovoljivo. Savina pnevmatika eskimo SUV je tudi dobila oceno zadovoljivo, toda v celoti njene lastnosti niso na tako visoki ravni kot pri prvih štirih pnevmatikah, ima pa med vsemi pnevmatikami daleč najdaljšo življenjsko dobo.

Sailunova pnevmatika ice blazer WSL 2 je dobila oceno slabo zaradi zelo slabih lastnosti na mokri cesti, saj je bila njena zavorna pot pri zaviranju od hitrosti 100 km/h do zaustavitve 30 metrov daljša kot pri najboljših pnevmatikah. Tudi pri splavanju je Sailunova pnevmatika pokazala svoje slabosti, saj je splavala pri 25 km/h manjši hitrosti kot najboljša Goodyearova pnevmatika. Kako hitro pride do neustreznih rešitev pri snovanju pnevmatik, dokazuje prav ta pnevmatika, saj je bila najboljša med vsemi s svojimi lastnostmi na snegu, pri porabi goriva se je postavila ob bok najboljši Bridgestonovi pnevmatiki, oceno zelo dobro je dobila tudi za obrabo. 

Pri porabi goriva je bila razlika med najboljšo in najslabšo pnevmatiko 6 odstotkov oziroma 5 decilitrov na 100 km.

Odločitev

Z našim podrobnim preskusom vseh pomembnejših lastnosti smo še enkrat več ugotovili, kakšne in kolikšne so razlike med posameznimi pnevmatikami. Na koncu so vse ugotovitve zajete v objavljenih tabelah, a za vsako številčno oceno v tabeli je veliko dela in natančnih meritev. Vsak se seveda sam odloči, ali bo te ocene upošteval ali ne oziroma, kako jih bo upošteval. Odslej bo sicer v pomoč tudi oznaka na pnevmatikah o zavorni razdalji na mokri cesti, o porabi goriva in o zunanji glasnosti. To je sicer bolje kot nič, a še posebno pri zimskih pnevmatikah bistveno premalo. Predvsem pa ni rečeno, da bodo še pred letošnjo zimo oznake na voljo za vse zimske pnevmatike – obvezne so le za tiste, ki so bile izdelane po 1. juliju letos. Marsikatera zimska pnevmatika, ki bo naprodaj letos jeseni, pa je bila narejena že pred tem datumom, kajti zimske pnevmatike začno izdelovati že zgodaj spomladi. 

Sodobni pripomočki pri izbiri pnevmatik

Uvedba označevanja pnevmatik s posebno nalepko je spodbudila tudi pripravo raznih aplikacij za izračun možnih prihrankov zaradi uporabe tako imenovanih zelenih pnevmatik. Ena takšnih aplikacij, ki jo je pripravila nemška družba Lanxess – gre za dobavitelja surovin za gumarsko industrijo, ki ga je letos jeseni frankfurtska borza uvrstila med 30 družb, ki sestavljajo nemški delniški indeks DAX 30 – je na voljo tudi v slovenskem jeziku na povezavi http://app.zelena-mobilnost.si

Kaj pravi zakon?

Vožnjo pozimi opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa.

29.člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah.

Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).

Zimsko opremo določa pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu – veljati je začel 1. maja 2010 –, ki pravi: zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo:

– zimske pnevmatike na vseh kolesih ali

– poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«.

Zimske pnevmatike so lahko tudi nižjega hitrostnega razreda (največ za dva hitrostna razreda), kot je najnižji predpisani s strani proizvajalca vozila za dovoljene pnevmatike vozila.

V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji. V 4. členu pravilnika je določeno, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.

Priobalno območje je v skladu s pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):

– R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,

– R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,

– R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in

– R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

Še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. Tako je v 29. členu zakona o pravilih cestnega prometa tudi zapisano, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je še naprej 200 evrov.

Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti. 

Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. 

Še nekaj o kaznih. Po spremenjenem zakonu o pravilih cestnega prometa se z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.

Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.

V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

France Kmetič





Značke


Sorodne novice

    Komentarji

    Matej
    24.10.2012 9:37:38
    Rezultati testov in ocene so isti kot na ADAC strani.

    Kdo zdaj to priporoča? AMZS ali ADAC.
    Andrej
    27.10.2012 8:17:25
    Ja, tudi jaz se sprašujem,. zakaj pišete v spremnem tekstu "..naša testiranja so pokazala,." če je pa to preveden ADAC test.
    Napišite npr,.. v sodelovanju z ADAC-om,.. ali pa po ADAC testiranjih, na katere se navezujemo,.. pa vam nihče ne bo zameril in bralci, ki jim nemščina ne gre najbolje bojo vseeno izredno veseeli in zadovoljni za vašo objavo.
    Tako pa sedaj vaš test, ko ga primerjam z ADAC, dobi zelo grenak priokus in da me AMZS kot organizacija v za katero vem da se trudi dobro v cestnem prometu hoče malo nategovat.
    Ni dobro in sem razočaran nat to objavo.
    drago
    31.10.2012 17:58:42
    AMZS si vedno lasti te teste, pa jih sami ne delajo.
    Pogrešam test Savinih gum, ki pa se na testih skoraj nikoli ne pojavljajo.
    Ali so tako slabe ali kako, mi ni jasno.
    Anon
    2.11.2012 21:05:34
    copy/paste ADAC odkar pomnim.

    Sem takoj odpovedal naročnino !

    Ne verjamem, da so sploh kdaj naredili svoj test !

    uroš
    4.11.2012 22:11:04
    mene pa zanima klaksna je guma nokian w+ 215/55/16.je priporočljiva?hvala in lep pozdrav
    France Kmetič
    7.11.2012 13:02:38
    Pojasnilo: test pnevmatik že vrsto let nastaja v sodelovanju partnerskih avtomobilskih klubov, med katerimi je ob ADAC, TCS (Švica), OAMTC (Avstrija), ANWB (Nizozemska) tudi AMZS, ki ima kot partner vso pravico, da uporablja oznako AMZS test in AMZS priporočilo, tako kot ostali partnerji povsem enako uporabljajo svoj oznako, na primer OAMTC test in OAMTC priporočilo.

    Kako test nastane, smo že velikokrat zapisali in nikoli nismo skrivali, da gre za partnerski test. Izdelava takšnega testa stane nekaj sto tisoč evrov in AMZS pač ni tako bogata, da lahko samo izvedla takšen test. Ne gre za nikakršen copy/paste, kot nam očitate, temveč sodelujemo tako v pripravi testa kot njegovi evalvaciji, zato naš tekst ni prevod nemškega teksta, temveč naše delo.

    Jasno pa je, da so rezultati enaki tako pri ADAC kot pri TCS, OAMTC in AMZS, ker drugače ne more biti. Prednost našega partnerstva pri testu je, da lahko ponudimo kredibilen test, ki velja za najbolj kredibilnega in vplivnega v Evropi, pa tudi dejstvo, da so zaradi našega partnerstva v test vključeni tudi izdelki, ki jih predlaga AMZS, na primer v komentarju omenjene Savine pnevmatike - v letošnjem testu zimskih pnevmatik sta vključeni eskimo S3+ in eskimo SUV.

    Poglejte, kolikšen je tržni delež Savinih pnevmatik v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem in se vprašajte, če bi bile Savine pnevmatike vključene v test glede na njihovo pomembnost na teh trgih?

    Za vsa vprašanja in pojasnila sem na voljo na e-mail naslovu: france.kmetic@amzs.si
    Tomaž
    10.11.2012 9:10:45
    Kje na strani pa so testi iz prejšnjih let? Ker so bili prej na vaši strani, sem stare m
    Motorevije vrgel stran....
    Blaž Poženel
    14.11.2012 9:39:23
    Spoštovani,

    s prenovljenimi spletnimi stranmi imamo nekaj težav, zato je tudi težje najti arhivske članke. Poskusite z iskalnikom desno zgoraj; vanj vpišite geslo "test zimskih pnevmatik" in moralo bi se vam izpisati nekaj zadetkov - žal pa ne vsi.

    Se bomo potrudili odpraviti napake. Hvala za razumevanje.

    Blaž Poženel
    Motorevija
    Dodaj komentar:
    Dodaj