Tovornjak proti avtomobilu – če pride do trka, o izidu verjetno ni treba ugibati. Ker se veliko nesreč zgodi z naletom, je še posebej nevaren in izpostavljen zadnji del tovornjaka oziroma priklopnika. Kljub tehničnim predpisom Evropske skupnosti, ki naj bi zagotavljali večjo varnost v primeru naleta, so zadnji deli tovornjakov še vedno smrtna past za avtomobile. To je dokazal tudi ADAC preskusni trk …

V bralcem Motorevije že dobro znanem ADAC preskusnem centru v nemškem Landsbergu je osebni avtomobil s hitrostjo 56 km/h treščil v zadnji del prikolice vlačilca. Pri tem je avto zaščitno prečko, ki je nameščena pod zadnji del prikolice, potisnil navzgor in se zaril pod zadnji del prikolice. Podporna stebrička vetrobranskega stekla avtomobila je pri tem odščipnilo kot zobotrebca, streha se je olupila nazaj kot pokrov pločevinke. Lutka voznika je z glavo udarila v polomljeno zaščitno prečko prikolice, glava lutke sovoznika pa je z najmanj 30 km/h udarila neposredno v zadnji del prikolice. Rezultat: zanesljiva smrt obeh potnikov, če bi v avtu namesto preskusnih lutk sedela voznik in sovoznik iz mesa in krvi.

Nevarni zadki prikolic

Pri tem preskusnem trčenju je bilo najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je bila prikolica tovornjaka že opremljena z novo zadnjo zaščitno prečko, kakršno od prihodnjega leta naprej zapoveduje zaostrena evropska direktiva. Z novo direktivo želijo odgovorni v EU zmanjšati število žrtev pri trčenjih avtomobilov s tovornjaki. Raziskave namreč kažejo, da je možnost hude poškodbe ali smrti kar trikrat večja kot v primeru trčenja dveh osebnih avtomobilov.

Pri EU so torej reagirali na zaskrbljujoče statistike, a prepozno in premalo odločno. Prav omenjeni preskusni trk je namreč dokazal, da nova varnostna direktiva ne učinkuje dovolj dobro. Varnostna prečka pod zadkom prikolice mora biti po novem postavljena 55 cm od tal in podprta z dvema podpornima stebričkoma; oboje se je na preskusnem trku pokazalo za nezadostno. Zaradi previsoke postavitve prečke se je avto zaril pod njo, zaradi premalo močnih podpornih stebričkov je avto varnostno prečko odrinil navzgor, lutki pa sta z glavami udarili v dele prikolice.

Že nekaj nižje postavljena varnostna prečka pomeni opazno izboljšanje varnosti, saj ob trku avto vanjo udari s prednjim zmečkljivim delom – potem veliko bolje delujejo tudi elementi pasivne varnosti, kot so varnostni pasovi in varnostni mehi. Rezultat: veliko blažje poškodbe.

Ponoven preskusni trk:nižja in močnejša varnostna prečka

Varnostna prečka, zasnovana po novi EU direktivi, torej ni učinkovita, a z le nekaj preprostimi in poceni popravki je rezultat veliko boljši. To so dokazali s ponovnim preskusnim trkom avtomobila v zadek prikolice, ki pa je imel vgrajeno izboljšano varnostno prečko. Ta je bila tokrat postavljena za 10 centimetrov nižje (oddaljenost od tal: 45 cm), nekaj širše in močnejše zasnove in dodatno podprta še z dvema prečkama. Preskusni trk je bil speljan po znanih merilih; hitrost 56 km/h, avto je bil opremljen z dvema varnostnima mehoma.

Rezultat je bil tokrat precej bolj spodbuden; avto ni zdrsnil pod zadnji del prikolice, zato je zgornji del potniške kabine ohranil dovolj prostora za preživetje. Ob trku je avto v prikolico udaril najprej s prednjim zmečkljivim delom, nato pa še z blokom motorja. Prednji del avtomobila je bil sicer močno zmečkan, potniška kabina pa je ostala cela. Podporna stebrička vetrobranskega stekla – Ahilovi peti pri tovrstnih trčenjih – se nista dotaknila prikolice in sta tako ostala cela. Varnostna pasova in varnostna meha sta tako lahko opravila svoje delo; voznikov prsni koš je bil sicer nadpovprečno obremenjen, ostali deli teles pa niso bili preobremenjeni. Z drugimi besedami: kljub hudem trčenju voznik in sovoznik nista doživela smrtnih ali hudh telesnih poškodb.

Nepopolni izračuni

Nova varnostna direktiva EU, ki zapoveduje opisano varnostno prečko pri tovornih priklopnikih, je torej nepopolna in nevarna, razlog pa leži v napačnem izračunu sil trka. EU strokovnjaki so namreč izračunali, da mora varnostna prečka zdržati statično obremenitev 100 kN, ADAC preskusni trk in kasnejši izračun pa je pokazal, da je vsota obremenitev v primeru takšnega trka večja od 450 kN – torej najmanj štirikrat večja od EU izračuna. Nič čudnega, da se varnostna prečka zmečka oziroma polomi in da se avto zarije pod prikolico!

Avtomobilski klubi zato zahtevamo stabilnejšo in zajetnejšo varnostno prečko, v direktivi predlagana zamaknjenost prečke do 40 cm pod dno prikolice se mora skrajšati, znižati pa se mora tudi predpisana višina prečke od tal. Tudi varnostni okvir, na katerega je pritrjena varnostna prečka, mora biti vgrajen čim bližje zadku, saj se le tako lahko zmanjša prazen prostor, kamor se lahko zarije avto.

Na potezi so EU in izdelovalci tovornjakov

Po takšnih dokazih je zdaj na vrsti EU, veliko pa lahko storijo tudi izdelovalci tovornjakov oziroma priklopnikov. A tudi, če bi bili varnostni sistemi popolni, sta preskusna trka dokazala, kako pomembna je ustrezna varnostna razdalja!