Vse se je srečno končalo. Avto je sicer zgorel, a nihče ni bil poškodovan, kar je seveda najpomembneje. Požar je bil le še dodaten razlog za ponovno preverjanje varnosti v karavanškem predoru, ki s 7864 metri dolžine sodi med najdaljše evropske cestne predore, zaradi svojega enocevnega sistema in s tem dvosmernega prometa pa ne zagotavlja tolikšne varnosti kot dvocevni predori z enosmernim prometom v vsaki predorski cevi. Avto-moto zveza Slovenije je tako skupaj z avstrijskim avtomobilskim klubom OAMTC – karavanški predor je mejni predor med Slovenijo in Avstrijo – v okviru mednarodnega ocenjevanja varnosti predorov Euro TAP (Tunnel Assesment Programme) znova preverila vse dejavnike, ki vplivajo na varnost prometa v karavanškem predoru.

Na Jesenicah več gasilcev

Ob že znani tehnični opremljenosti karavanškega predora je najpomembnejša novica, da je že podpisana pogodba z gasilsko enoto na Jesenicah, ki zahteva, da ob morebitni nesreči v karavanškem predoru 6 ustrezno opremljenih gasilcev v desetih minutah pride na kraj nesreče v kateremkoli delu dneva. Pogodba velja od 1. januarja letos, uresničevati pa jo bodo začeli 1. julija letos, ko bo devet na novo zaposlenih gasilcev opravilo ustrezno izobraževanje.

Izhod le prek portalov

Prav od učinkovitega reševanja ob morebitni nesreči pa je v mnogočem odvisno življenje vseh, ki se ob nesreči znajdejo v karavanškem predoru. Ta namreč nima vzporedne cevi, po kateri bi ljudje lahko zapustili predor, temveč to lahko storijo le na obeh portalih, do kamor pa je lahko zelo dolga pot. Prav zato je karavanški predor dobil na našem tokratnem ocenjevanju oceno zadovoljivo. Po svoji opremljenosti bi sicer dobil oceno dobro, a je bila skupna ocena znižana za eno stopnjo. Takšno stanje bo v karavanškem predoru še kar nekaj let, kajti evropska direktiva o varnosti v predorih zahteva izgradnjo vzporedne predorske cevi – ta je lahko le reševalna – najkasneje do aprila leta 2019. Ker morata pri izgradnji sodelovati tako Slovenija kot Avstrija – še prej se morata seveda dogovoriti o vrsti druge predorske cevi – ni prav velikega upanja, da bo reševalna pot iz karavanškega predora zgrajena kaj prej kot ob skrajnem roku.

Slaba ocena za devet predorov

Karavanški predor je eden izmed sedmih predorov na našem tokratnem testu 31 evropskih predorov, ki je dobil še pozitivno oceno zadovoljivo. Slabše se je odrezalo devet predorov, saj sta dva dobila oceno zaskrbljujoče, sedem predorov pa najslabšo oceno pomanjkljivo. To pomeni, da je skoraj tretjina pregledanih predorov na našem tokratnem testu dobila slabo oceno, kar je vsekakor zaskrbljujoč podatek. Deset predorov je dobilo najboljšo oceno zelo dobro, pet jih je dobilo oceno dobro.

Pregledanih je bilo po pet predorov v Italiji, Švici in Španiji, po štirje predori v Avstriji in Nemčiji, trije na Norveškem, po eden pa v Andori, Belgiji, na Hrvaškem, na Nizozemskem in karavanški predor kot mejni predor med Slovenijo in Avstrijo.

Najslabši italijanski predor, najvarnejši v Andori

Že spet – četrtič zapored – se je najslabše izkazal italijanski predor: tokrat leta 1983 zgrajeni 2,4 km dolg predor Cernobbio pri istoimenskem mestu ob jezeru Como. A slaba varnost v predorih ni značilnost le pri naših zahodnih sosedih, temveč na predore s slabo varnostjo lahko naletite tudi povsem na severu Evrope, kajti vsi trije pregledani norveški predori so tudi dobili najslabšo oceno. Najboljšo oceno v tokratnem ocenjevanju pa si je pridobil leta 2006 zgrajen 1,3 km dolg predor Pont Pla v mestu Andorra la Vella, glavnem mestu miniaturne države Andora med Španijo in Francijo.

A vrnimo se k najslabšemu predoru na tokratnem testu. Kdor se je že kdaj vozil po cesti SS 340 ob mestu Cernobbio ob jezeru Como, si verjetno ni predstavljal, kako slabo varnost zagotavlja ta 25 let star predor. Svetle stene predora, dobra razsvetljava in nekaj odstavnih niš na prvi pogled ne dajejo slabega vtisa o enocevnem predoru z dvosmernim prometom, ki ga na dan prevozi 18.000 vozil. Prevoz nevarnih snovi je prepovedan, zato pa je med vsemi vozili kar 2700 tovornjakov na dan. In zakaj je predor Cernobbio dobil najslabšo oceno? Zato, ker ima 2,5 km dolg predor le en zasilni izhod. A vprašanje je, če bi ga ob nesreči dosegli, saj pot do zasilnega izhoda ni označena. Telefone za klic v sili boste iskali zaman. Prav tako ni nobenega video nadzora dogajanja v predoru, ne samodejne zaznave prometa. Zaman bote iskali tudi gasilne aparate, samodejni sistem za javljanje požara ni vgrajen in tako seveda tudi ne more aktivirati ventilacijskega sistema.

Kakšna bi bila reakcija ob nesreči, je povsem nejasno, saj ni nobenega nadzornega centra za promet v predoru. Upravljalec ceste nima načrta za alarmiranje, prav tako ne za reševanje ob nesreči, tudi reševalci in gasilci nimajo ustreznih znanj, vaje reševanja so španska vas. Prav tako upravljalec nima možnosti, da bi ljudi v predoru o nevarnosti in pravilnem ravnanju obvestil prek radia, zvočnikov ali informacijskih tabel s spremenljivo vsebino.

Povsem drugače je v predoru Pont Pla v Andori. 1,3 km dolg predor, zgrajen leta 2006, ima vse, česar predor Cernobbio nima.

Oceno zaskrbljujoče so dobili še belgijski predor Waasland pri Antwerpnu, italijanska predora Breva na cesti SS 340 pri Menaggiu in presenetljivo tudi povsem nov predor Marinasco na cesti NSA 303 pri La Spezii ter kar trije norveški predori Eikefet, Jernfjell in Matreberg.

Oceno pomanjkljivo sta dobila nemški predor Univerza Dusseldorf v Dusseldorfu in španski predor Pando na cesti AP 66 pri kraju Pola de Lena.

A v Italiji nimajo le predorov s slabo varnostjo, kajti letos sta dva izmed italijanskih predorov dobila oceno zadovoljivo. Z najboljšo varnostjo so se tokrat izkazali švicarski in avstrijski predori, ki so vsi dobili pozitivne ocene.

Pomembnost prezračevalnega sistema

Eden izmed najbolj zakrbljujočih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na varnost v predorih, je prezračevalni sistem. Vzemimo primer, da se tovornjak zaleti v steno predora in da se gorivo vžge. Nekaj dragocenega časa preteče že, da ugotovite nevarnost. Predpostavimo, da je do najbližjega zasilnega izhoda 500 metrov, kolikor je tudi največja oddaljenost zasilnih izhodov po določbah evropske direktive o varnosti v predorih. Da dosežete 500 metrov oddaljen zasilni izhod, potrebujete osem minut, skupaj z reakcijskim časom torej približno deset minut. To pa je tudi čas, ko vročina in dim, ki nastaneta v požaru, dosežeta svojo največjo vrednost. Dlje kot je do zasilnega izhoda, bolj ste izpostavljeni vročini in strupenemu dimu. Ker v karavanškem predoru ni nobenega zasilnega izhoda, je do rešilnega portala lahko skoraj 4 km, torej uro hoda.

Še bolj zahtevno pa je reševanje, če zasilna pot ni pravilno označena, kajti v dimu je orientacija zelo zahtevna in brez ustreznih označb – takih pa ni v petih pregledanih predorih – je orientacija močno otežena. Prav zato je toliko bolj pomemben učinkovit prezračevalni sistem. Seveda pa je tedaj, če se v predoru promet ustavi, zelo pomembna takojšnja obveščenost vseh vpletenih, kaj se v predoru dogaja. To upravljalci predora lahko storijo prek zvočnikov, radijskega signala ali prek obvestilnih tabel s spreminjajočo vsebino. Za uspešno reševanje je nujno, da so reševalci ustrezno izšolani in da imajo ustrezno opremo, da se v dimu sploh lahko prebijejo do ponesrečencev. Prav zato so redno usposabljanje reševalcev in vaje reševanja še kako pomembne.

Merila ocenjevanja

Naš test predorov vsebuje ocenjevanje po osmih merilih, ki imajo različno težo v skupni oceni. Največji, 18 odstotni delež ima zaščita pred požarom, 17 odstotni delež ima merilo promet in nadzor prometa, po 14 odstotni delež imata merili sistem predora in reševalne ter zasilne poti, 11 odstotni delež ima prezračevanje, 8 odstotni delež ima krizni menedžment, 7 odstotni delež pa osvetljenost in oskrba z energijo. Če pri pregledu ugotovimo slabo stanje v nekaterih varnostno najbolj pomembnih merilih, je skupna ocena lahko znižana.