KRAJŠE ŽE, A KAKO VARNO?
AMZS test predorov

Varnost v cestnih predorih je v zadnjih nekaj letih v Evropi - po vrsti hudih nesreč, ki so terjale nekaj deset življenj - v ospredju pozornosti pri zagotavljanju čimvečje prometne varnosti. Tudi pri nas je lanski rezultat ocene varnosti v ljubeljskem predoru vzbudil velik odmev in z veseljem lahko zapišemo, da je prav slab rezultat na AMZS testu predorov odločilno pripomogel k hitremu odpravljanju pomanjkljivost. Tako so avstrijski gradbeniki od sredine januarja do sredine marca že opravili zahtevna sanacijska dela, ki so predpogoj za nadaljnjo posodobitev ljubeljskega predora.
A če je ljubeljski predor na lanskem AMZS testu evropskih predorov zasedel zadnje mesto, je rezultat letošnjega testa, ki je tudi potekal v okviru konzorcija EuroTest, veliko bolj razveseljiv. Med 25 testiranimi predori si je namreč predor Karavanke prislužil oceno zadovoljivo, kar pomeni srednjo oceno. Povedano še drugače: s svojo oceno 74,6 odstotka možnih točk je karavanški predor v prvi polovici med tokrat testiranimi predori.

Le trije z oceno zelo dobro

Samo trije predori so dobili oceno zelo dobro, štirje predori pa so dobili oceno dobro. Sedem predorov je, seveda vključno s karavanškim, dobilo oceno zadovoljivo, sedem oceno zaskrbljujoče, štirje predori pa so dobili najslabšo oceno pomanjkljivo.
Najbolje se je odrezal nemški predor Weserauen, ki povezuje Porta Westfalico z Mindnom, dograjen pa je bil lani. Ta predor je opremljen z vsem, kar odlikuje sodobne predore. Ima dve predorski cevi, ki sta med seboj povezani s prečnimi predori, kar zagotavlja dodatne izhode iz predora ob morebitni nesreči, seveda pa tudi dostop reševalcev in gasilcev do mesta nesreče. Promet vseskozi in vsepovsod nadzorujejo video kamere, na voljo je dovolj odstavnih niš, telefonov za klic v sili in gasilnih aparatov. Nadzorni sistem samodejno zazna nesrečo in začne po vnaprej pripravljenem programu usmerjati vse aktivnosti v predoru. Tudi za spopad s požarom so v tem predoru odlično opremljeni. Edina slaba točka, ki so jo ugotovili preskuševalci: telefoni za klic v sili niso zvočno izolirani proti hrupu.
Povsem drugače je z na testu najslabšim predorom. To mesto je letos pripadlo predoru Soler na otoku Mallorca, ki je dobil oceno pomanjkljivo. To je vsekakor presenečenje, saj gre za novejši predor. Ker je predor enocevni, to pomeni dvosmerni promet. V predoru ni reševalnih poti, niti posebnih izhodov, manjkajo tudi oznake za izhod ob nesreči. Prav tako upravljalec predora nima pripravljenih nobenih ukrepov ob morebitnem požaru, pa tudi gasilci niso posebej izšolani za posredovanje v predoru. Radijski signal, s katerim bi bilo mogoče prek avtomobilskih radijskih sprejemnikov poslušati navodila ob morebitni nesreči, ni na voljo po celi dolžini predora, prav tako nimajo video nadzora. Tudi oznake na cestišču so pomanjkljive.

Ocena karavanškega predora

Pri ocenjevanju karavanškega predora, ki je potekalo sredi februarja ob navzočnosti upravljalcev predora in seveda tudi predstavnika AMZS, so bile kot dobre lastnosti upoštevane:
- obvezna prijava prevozov nevarnih snovi pred vhodom v predor in obvezno spremljanje nekaterih vrst nevarnih tovorov s spremljajočim avtom,
- v celotni dolžini predora je moč spremljati radijski program s prometnimi informacijami, ki  ga lahko prekinejo z dodatnimi informacijami v več jezikih,
- video kamere so nameščene na vsakih 200 metrov,
- samodejno zaznavanje zgostitve prometa (zastojev) in nesreč,
- na voljo so odstavne niše,
- telefoni za klic v sili so zavarovani proti hrupu,
- pločniki za izhod v sili so dovolj široki,
- ko nekdo pokliče s telefona za klic v sili in takoj, ko nekdo dvigne gasilni aparat, se samodejno vključi video kamera, osvetlitev v predoru pa začne delovati z največjo jakostjo,
- samodejni sistem alarmiranja ob požaru,
- posebni programi za delovanje ventilacijskega sistema ob požaru z upoštevanjem vzdolžnega toka zraka. Požarne ventilacijske odprtine, ki jih lahko daljinsko upravljajo, so dovolj velike, pravilno delovanje požarnega ventilacijskega sistema pa je bilo potrjeno s preskusom,
- po celotni dolžini predora je napeljana vodna napeljava z zadostnim tlakom, hidranti pa so na oddaljenosti 106 metrov,
- gasilci so dobro izurjeni in tudi dobro opremljeni,
- sodoben načrt aktivnosti ob morebitni nesreči.
Med slabe lastnosti so bile štete:
- samo ena predorska cev z dvosmernim prometom,
- pred vstopom v predor ni usmerjanja prometa,
- ni zvočnikov,
- ni dodatnih izhodov in reševalnih poti,
- ni oznak, v katero smer se je treba reševati.
Načrt za prihodnost: na voljo je že program za prilagoditev varnosti zahtevam Evropske skupnosti v skladu z direktivo o minimalnih varnostnih standardih v predorih na vseevropskih cestnih povezavah (koridorjih).

Eurotest je konzorcij 14 avtomobilskih klubov iz 13 držav, ki opravlja skupne dogovorjene teste. Člani Eurotesta so: AMZS iz Slovenije, OAMTC iz Avstrije, ACI iz Italije, ADAC iz Nemčije, FFAC iz Francije, AA iz Velike Britanije, RACE in RACC iz Španije, ACP iz Portugalske, TCB iz Belgije, ANWB iz Nizozemske, AL iz Finske, NAF iz Norveške, TCS iz Švice. Vsak klub ima ekskluzivno pravico objave testa v svoji državi pod svojim imenom, s čimer je zagotovljena tudi zelo velika odmevnost vseh testov. To se je pokazalo tudi pri lanskem testu predorov, saj je prav slaba ocena varnosti ljubeljskega predora veliko pripomogla k hitrejšemu odpravljanju varnostnih pomanjkljivosti v tem predoru.

Na vrh strani