A naš tokratni namen niti ni, da bi raziskovali natančne vzroke ome­nje­nih prometnih nesreč, temveč želimo znova opozoriti na dejstvo, da marsikatero gradbišče na avto­­cestah, pa tudi na drugih ce­stah, ni ustrezno označeno, pro­met ni speljan tako, da bi bili pro­metni tokovi kar najmanj ovirani, prometna signalizacija ni ustrezna, nadzora prometa skoraj ni. Sta pa omenjeni prometni nesreči s smrtnima žrtvama dokaz, da se tudi na odsekih, kjer gradijo ali poprav­ljajo ceste, dogajajo hude, tudi naj­hujše prometne nesreče. Celo več: v Švici so s posebno študijo, te­melječo na realnih podatkih, ugo­tovili, da je vožnja po gradbi­ščih za polovico bolj nevarna kot po običajni cesti. Zato smo tudi le­tos evropski avtomobilski klubi, združeni v konzorciju Euro Test – med njimi je tudi Avto-moto zveza Slovenije – opravili test avtocestnih gradbišč v desetih evropskih državah. Slovenije tokrat ni bilo med njimi, kajti edino primerno gradbišče letos spomladi, ko je test potekal, je bila že omenjena severna ljubljanska obvoznica pri Ko­sezah, vendar pa so se raz­me­re na gradbišču tako hitro spre­minjale, da smo se ocenjevanju od­rekli, saj smo menili, da jeseni objavljeni rezultati pač ne bi imeli posebnega smisla glede na pred­viden konec gradnje še pred le­toš­njim poletjem. Če bi ob načrtovanju testa lahko predvideli v uvodu omenjeni žrtvi, bi se verjetno odločili drugače.

53 ocenjenih gradbišč

V letošnjem testu je bilo ocenjenih 53 avtocestnih gradbišč v desetih državah. 14 gradbišč je dobilo oce­no zelo dobro, več kot polovico vseh ocenjevanih gradbišč – natančno 27 – je dobilo oceno dobro. Sedem gradbišč je dobilo oceno zadovoljivo, pet gradbišč pa je dobilo oceno slabo. Naj­slabše ocene zelo slabo ni dobilo nobeno gradbišče.

Najbolje ocenjeno gradbišče je bilo v Veliki Britaniji na avtocesti M 42 med Nottinghamom in Bir­minghamom v bližini Birminghama. Oznake in prometni znaki so bili jasno vidni, prometni pasovi široki in jasno označeni, ka­ko­vost vo­zi­šča je bila dobra, cesta pa je bila tudi jasno ločena od gradbišča. Ocenjevalci so temu gradbišču dodelili skoraj vse možne točke. A to velja le za oce­no podnevi, kajti v Veliki Britaniji velja, da so gradbišča ponoči bistveno drugačna kot podnevi. Vzrok: ponoči je manj prometa, zato so takrat dela na gradbiščih lahko intenzivnejša, zato spremenijo tudi označevanje gradbišč in potek voznih pasov. Zato so ocenjevalci isto gradbišče obiskali tudi po­no­či – in niso bili več tako navdu­še­ni, saj so gradbi­šču dodelili zgolj oceno zadovoljivo.

Zadnje mesto na testu je osvojilo italijansko gradbišče v bližini Ebolija na avtocesti A 3 Cosenza – Sa­lerno, saj so ocenjevalci ugotovili številne pomanjkljivosti: ovinki so bili preostri, omejitev hitrosti se je kar naprej spreminjala, prometni pasovi niso bili dovolj jasno ozna­čeni, gradbišče ni bilo dovolj var­no ločeno od ceste, kjer je potekal promet, uvozi in izvozi z gradbišča niso bili vidni pravočasno, ni bilo voznih pasov za pospeševanje ali zaviranje in še bi lahko naštevali.

Oceno slabo so dobila še gradbišča v Španiji na avtocestdi A 6 med Madridom in Colladom – Villalbo, na Nizozemskem na avtocesti A12 med Utrechtom in Haa­gom, v Italiji na rimski obvoznici v bližini Triofala in na Hrvaškem na avtocesti Zagreb – Slavonski Brod v bližini Novske.

Dobro in slabo

V celotnem testu so bile najboljše ocene dosežene na področju oznak in označb cestišča ter na pod­ročju kakovosti vozišča. S ka­ko­vostjo vozišča so imeli še naj­več težav na Portugalskem in na Hrvaškem, drugod pa so bila  vozišča brez udarnih jam, drobnih kamnov in drugega, kar bi lahko poškodovalo avtomobile. Le na Nizozemskem, v Španiji in na Hrvaškem vozniki na gradbiščih niso imeli jasnih označb in prometnih znakov, pa tudi talnih označb na cestišču. Manj spodbudno je, da velikokrat prometna signalizacija in označbe niso bile ustrezne na koncu gradbišča.

Zelo slabo so se gradbišča izka­za­la na področju orientacije, še posebej ponoči, saj ni bilo utripajočih luči na uvozu in izvozu z gradbišča, označbe prometnih pa­­sov niso bile odsevne, neod­stra­njene prejšnje označbe vo­zi­šča pa so voznikom povzročale še dodatne težave pri njihovi orien­taciji.

Prav tako je bil na gradbiščih sla­bo speljan promet. Razumljivo je, da je včasih treba promet speljati z dveh ali več prometnih pasov v enega ali dva, a je to lahko ne­var­no, še posebej, če se mora po­čas­nej­ši promet z desnega pro­met­nega pasu vključiti v levi pro­metni pas s hitrejšim prometom. Često so levi prometni pasovi tudi precej ožji kot desni, kar mnogim voz­ni­kom povzroča težave, pa tudi strah. V številnih primerih dvo­smerni promet ni varno ločen. Prav tako je dokaj pogost pojav, da na gradbiščih ni pospeševalnih pasov na uvozih in zaviralnih pa­sov na izvozih. Včasih so po­stav­ljeni celo stop znaki za uvoz na cesto na gradbišču, kar seveda še upočasni promet. Moteči so tudi številni uvozi in izvozi za vozila izvajalcev del na gradbišču.

Informiranje voznikov o tem, kaj gradijo na gradbišču, trajanju del in dolžini gradbišča je marsikje zelo pomanjkljivo. Na številnih gradbiščih manjkajo informacije o tem, koliko je še do konca gradbišča.

Klikni za prenos datoteke z rezultati! 

Ocenjevana merila

Pri merilu označevanje/markiranje, ki ima v skupni oceni 40-od­stotni delež, je upo­šte­va­na pro­met­na signalizacija pred gradbiščem, na gradbišču in ob koncu gradbišča, pogostost signalizacije, njena razumljivost in prepoznavnost, stanje oznak, kako­vost in jasnost označenih prometnih pasov.

Merilo vodenje prometa tudi za­go­tavlja 40-odstotkov v skupni oce­­ni, vsebuje pa merila kot so: ši­rina prometnih pasov, spremi­njanje smeri na nasprotni prometni pas, vračanje na izhodiščni pro­metni pas, potek prometnih pa­sov na nasprotnem prometnem pasu, izvozi in uvozi na gradbišču, uvoz in izvoz vozil za grad­bi­šče, pretočnost prometa, varno­stne naprave.

Ocena kakovosti vozišča predstavlja v skupni oceni 5-odstotni de­lež, ocenjevan pa je bil potek vozišča in njegova čistost.

Orientacija ponoči ima v skupni oceni 10-odstotni delež, vsebuje pa ocenjevanje prepoznavnosti oznak in markiranj, opremljenost za­ščitnih naprav z odsevniki, osvetljenost območja, kjer prometni pas spremeni smer, preglednost.

Informacije zagotavljajo k skupni oceni 5-odstotni delež, ocenjeva­no pa je bilo, ali gradbišče vsebuje napoved del, dolžino gradbišča in dolžino trajanja del, pa tudi oznake, koliko je še do konca gradbišča.

Glede na doseženo število točk so gradbišča dobila naslednje oce­­ne: zelo dobro, dobro, zadovoljivo, slabo, zelo slabo.

Še posebnost letošnjega testa: štiri od petih gradbišč v Veliki Britaniji so dobila po­sebno oceno za dela podnevi in posebno za dela ponoči, saj so razmere podnevi in ponoči tako različne, da enotna ocena ni mo­goča.

Krivi tudi vozniki

Večina gradbišč je letos sicer do­se­gla dobre ocene, kar po­meni, da je večina avtocestnih gradbišč vendarle varna. Kljub te­mu pa na gradbiščih dokaj često prihaja do prometnih ne­sreč. Poleg neustrezne op­rem­­ljenosti gradbišč je eden od glav­nih razlogov za nesreče tudi ne­pri­merno obnašanje voz­ni­kov, ki če­sto menijo, da so dovolj paz­lji­vi  in da vozijo dovolj po­ča­si, da bodo kos vsem pastem, ki jih skriva gradbišče. A često je, tako kaže posebna študija ARROWS (advance research project on road work zone safety – raziskovalni projekt o varnosti gradbišč na cestah), takšno njihovo prepriča­nje napačno, saj so opazovanja po­ka­zala, da se vozniki ne obna­šajo tako varno kot trdijo, da se.

Dela na cestah oziroma gradbi­šča na cestah so neizogibna, če že­li­mo posodobiti ceste. Seveda grad­bišča povzročijo težave in ovi­re na potovanju, ki pa jih mo­ra­mo vzeti v zakup in jim prilagoditi svojo vožnjo, če se po gradbiščih želimo voziti varno.

Predlogi avtomobilskih klubov

V testu sodelujoči avtomobilski klu­bi, med njimi tudi Avto-moto zve­za Slovenije, predlagamo, da se na evropski ravni prometne ne­sreče na gradbiščih enotno ana­li­zirajo – za to je treba tudi zagotoviti ustrezna sredstva – in na te­melju ugotovitev pripravi navodilo za varno ureditev gradbišč na ce­stah in varen potek prometa prek ali ob njih. Pri tem je treba še po­sebej upoštevati obremenitve voz­­nikov pri vožnji na gradbiščih.

Pripraviti je treba enotno evropsko priporočilo o ureditvi cestnih gradbišč, opremljenost gradbišč in signalizacijo pa kar se da poenotiti, tako da voznik ne bo v vsaki dr­ža­vi naletel na drugačno ureditev gradbišč.

Pri urejanju gradbišč je treba upo­števati možne nesreče, zato oprema gradbišč ne sme biti odvisna od razpoložljivega denarja oziroma se pri opremi ne sme var­če­vati.

Varno gradbišče: priporočila

Za kar najbolj nemoten in varen potek prometa ob oziroma na gradbiščih (avto)cest je priporočljivo:

• Postaviti pred začetkom gradbišča oznake z opisom dolžine gradbišča, časom trajanja del in vrste del. Na gradbišču je treba večkrat postaviti table z oznako, koliko je še do konca gradbišča. Tako se vozniki lažje prilagodijo razmeram v prometu in lažje sprejmejo morebitne prometne zastoje.

• Oznake pred in na gradbišču naj bodo enotne oblike, tako da vozniki niso zavedeni.

• Zmanjšanje števila prometnih pasov in njihovo spreminjanje smeri je treba pravočasno napovedati, napoved pa večkrat ponoviti, da se vozniki lahko pripravijo na nove razmere.

• Pred kritičnim območjem, na primer zelo ostrim zavijanjem, je treba postaviti ležeče policaje, s čimer zagotovimo zanesljivo zmanjšanje hitrosti vožnje.

• Potek prometnih pasov pri spreminjanju smeri je treba jasno označiti, na primer s posebnimi puščicami ali posebnimi talnimi oznakami, dodati pa je treba tudi odsevnike za boljšo vidnost ponoči.

• Treba je odstraniti stare oznake na vozišču, še posebej na kritičnih mestih, tako da vozniki zlahka prepoznajo, kje se morajo peljati.

• Učinkovito je treba razdeliti nasprotni prometni tok – ne zgolj z opozorilnimi tablami, temveč s prenosnimi jeklenimi ali betonskimi ograjami, ki preprečujejo, da bi lahko prišlo do čelnega trka.

• Treba je zagotoviti odstavne niše s telefonom za klic v sili ali pa zagotoviti vlečno službo za odvoz pokvarjenih vozil.

• Zagotoviti je treba dovolj veliko varnostno območje med cesto in gradbiščem, tako da zagotovimo varno delo delavcem na gradbišču.

• Prilagoditi je treba dela tako, da so nekatera dela opravljena takrat, ko najmanj motijo promet – na primer ponoči.