![]()
|
||||
![]() Je za nesrečo res vselej kriv voznik? Test 53 evropskih avtocestnih gradbišč v desetih državah Gradbišče ljubljanske severne obvoznice. Letos spomladi. Vsakih nekaj dni je bil promet drugače preusmerjen. Nekajkrat so bili ovinki tako ostri, da so imeli že vozniki osebnih avtomobilov precej težav, da so jih zvozili, vozniki kamionov pa so si pač vzeli pravico močnejšega. Potem pa se je zgodilo. V dveh deževnih večerih je prišlo do dveh prometnih nesreč, ki sta se končali s smrtjo. Je do njiju moralo priti? Je bilo res treba, da sta dva človeka umrla? So bili za nesrečo res krivi le ljudje? Bi lahko nesreči preprečili s spremenjenim potekom prometa, z drugačno prometno signalizacijo, z uporabo zaščitnih pregrad med obema prometnima pasovoma? Kdo ve, če bomo kdaj dobili odgovore na ta vprašanja, kajti pri nas je kar pravilo, da je za nesrečo vedno kriv človek, nikoli ali pa zelo malokrat pa cesta, neustrezna prometna signalizacija, neustrezna oprema cest, prav tako pa tudi ne avtomobil.
A naš tokratni namen niti ni, da bi raziskovali natančne vzroke omenjenih prometnih nesreč, temveč želimo znova opozoriti na dejstvo, da marsikatero gradbišče na avtocestah, pa tudi na drugih cestah, ni ustrezno označeno, promet ni speljan tako, da bi bili prometni tokovi kar najmanj ovirani, prometna signalizacija ni ustrezna, nadzora prometa skoraj ni. Sta pa omenjeni prometni nesreči s smrtnima žrtvama dokaz, da se tudi na odsekih, kjer gradijo ali popravljajo ceste, dogajajo hude, tudi najhujše prometne nesreče. Celo več: v Švici so s posebno študijo, temelječo na realnih podatkih, ugotovili, da je vožnja po gradbiščih za polovico bolj nevarna kot po običajni cesti. Zato smo tudi letos evropski avtomobilski klubi, združeni v konzorciju Euro Test – med njimi je tudi Avto-moto zveza Slovenije – opravili test avtocestnih gradbišč v desetih evropskih državah. Slovenije tokrat ni bilo med njimi, kajti edino primerno gradbišče letos spomladi, ko je test potekal, je bila že omenjena severna ljubljanska obvoznica pri Kosezah, vendar pa so se razmere na gradbišču tako hitro spreminjale, da smo se ocenjevanju odrekli, saj smo menili, da jeseni objavljeni rezultati pač ne bi imeli posebnega smisla glede na predviden konec gradnje še pred letošnjim poletjem. Če bi ob načrtovanju testa lahko predvideli v uvodu omenjeni žrtvi, bi se verjetno odločili drugače. 53 ocenjenih gradbišč V letošnjem testu je bilo ocenjenih 53 avtocestnih gradbišč v desetih državah. 14 gradbišč je dobilo oceno zelo dobro, več kot polovico vseh ocenjevanih gradbišč – natančno 27 – je dobilo oceno dobro. Sedem gradbišč je dobilo oceno zadovoljivo, pet gradbišč pa je dobilo oceno slabo. Najslabše ocene zelo slabo ni dobilo nobeno gradbišče. Najbolje ocenjeno gradbišče je bilo v Veliki Britaniji na avtocesti M 42 med Nottinghamom in Birminghamom v bližini Birminghama. Oznake in prometni znaki so bili jasno vidni, prometni pasovi široki in jasno označeni, kakovost vozišča je bila dobra, cesta pa je bila tudi jasno ločena od gradbišča. Ocenjevalci so temu gradbišču dodelili skoraj vse možne točke. A to velja le za oceno podnevi, kajti v Veliki Britaniji velja, da so gradbišča ponoči bistveno drugačna kot podnevi. Vzrok: ponoči je manj prometa, zato so takrat dela na gradbiščih lahko intenzivnejša, zato spremenijo tudi označevanje gradbišč in potek voznih pasov. Zato so ocenjevalci isto gradbišče obiskali tudi ponoči – in niso bili več tako navdušeni, saj so gradbišču dodelili zgolj oceno zadovoljivo. Zadnje mesto na testu je osvojilo italijansko gradbišče v bližini Ebolija na avtocesti A 3 Cosenza – Salerno, saj so ocenjevalci ugotovili številne pomanjkljivosti: ovinki so bili preostri, omejitev hitrosti se je kar naprej spreminjala, prometni pasovi niso bili dovolj jasno označeni, gradbišče ni bilo dovolj varno ločeno od ceste, kjer je potekal promet, uvozi in izvozi z gradbišča niso bili vidni pravočasno, ni bilo voznih pasov za pospeševanje ali zaviranje in še bi lahko naštevali. Oceno slabo so dobila še gradbišča v Španiji na avtocestdi A 6 med Madridom in Colladom – Villalbo, na Nizozemskem na avtocesti A12 med Utrechtom in Haagom, v Italiji na rimski obvoznici v bližini Triofala in na Hrvaškem na avtocesti Dobro in slabo V celotnem testu so bile najboljše ocene dosežene na področju oznak in označb cestišča ter na področju kakovosti vozišča. S kakovostjo vozišča so imeli še največ težav na Portugalskem in na Hrvaškem, drugod pa so bila vozišča brez udarnih jam, drobnih kamnov in drugega, kar bi lahko poškodovalo avtomobile. Le na Nizozemskem, v Španiji in na Hrvaškem vozniki na gradbiščih niso imeli jasnih označb in prometnih znakov, pa tudi talnih označb na cestišču. Manj spodbudno je, da velikokrat prometna signalizacija in označbe niso bile ustrezne na koncu gradbišča. Zelo slabo so se gradbišča izkazala na področju orientacije, še posebej ponoči, saj ni bilo utripajočih luči na uvozu in izvozu z gradbišča, označbe prometnih pasov niso bile odsevne, neodstranjene prejšnje označbe vozišča pa so voznikom povzročale še dodatne težave pri njihovi orientaciji. Prav tako je bil na gradbiščih slabo speljan promet. Razumljivo je, da je včasih treba promet speljati z dveh ali več prometnih pasov v enega ali dva, a je to lahko nevarno, še posebej, če se mora počasnejši promet z desnega prometnega pasu vključiti v levi prometni pas s hitrejšim prometom. Često so levi prometni pasovi tudi precej ožji kot desni, kar mnogim voznikom povzroča težave, pa tudi strah. V številnih primerih dvosmerni promet ni varno ločen. Prav tako je dokaj pogost pojav, da na gradbiščih ni pospeševalnih pasov na uvozih in zaviralnih pasov na izvozih. Včasih so postavljeni celo stop znaki za uvoz na cesto na gradbišču, kar seveda še upočasni promet. Moteči so tudi številni uvozi in izvozi za vozila izvajalcev Informiranje voznikov o tem, kaj gradijo na gradbišču, trajanju Ocenjevana merila Pri merilu označevanje/markiranje, ki ima v skupni oceni 40-odstotni delež, je upoštevana prometna signalizacija pred gradbiščem, na gradbišču in ob koncu gradbišča, pogostost signalizacije, njena razumljivost in prepoznavnost, stanje oznak, kakovost in jasnost označenih prometnih pasov. Merilo vodenje prometa tudi zagotavlja 40-odstotkov v skupni oceni, vsebuje pa merila kot so: širina prometnih pasov, spreminjanje smeri na nasprotni prometni pas, vračanje na izhodiščni prometni pas, potek prometnih pasov na nasprotnem prometnem pasu, izvozi in uvozi na gradbišču, uvoz in izvoz vozil za gradbišče, pretočnost prometa, varnostne naprave. Ocena kakovosti vozišča predstavlja v skupni oceni 5-odstotni delež, ocenjevan pa je bil potek vozišča in njegova čistost. Orientacija ponoči ima v skupni oceni 10-odstotni delež, vsebuje pa ocenjevanje prepoznavnosti oznak in markiranj, opremljenost zaščitnih naprav z odsevniki, osvetljenost območja, kjer prometni pas spremeni smer, preglednost. Informacije zagotavljajo k skupni oceni 5-odstotni delež, ocenjevano pa je bilo, ali gradbišče vsebuje napoved Glede na doseženo število točk so gradbišča dobila naslednje ocene: zelo dobro, dobro, zadovoljivo, slabo, zelo slabo. Še posebnost letošnjega testa: štiri od petih gradbišč v Veliki Britaniji so dobila posebno oceno za dela podnevi in posebno za dela ponoči, saj so razmere podnevi in ponoči tako različne, da enotna ocena ni mogoča. Krivi tudi vozniki Večina gradbišč je letos sicer dosegla dobre ocene, kar pomeni, da je večina avtocestnih gradbišč vendarle Dela na cestah oziroma gradbišča na cestah so neizogibna, če želimo posodobiti ceste. Seveda gradbišča povzročijo težave in ovire na potovanju, ki pa jih moramo vzeti v zakup in jim prilagoditi svojo vožnjo, če se po gradbiščih želimo voziti varno. Predlogi avtomobilskih klubov V testu sodelujoči avtomobilski klubi, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, predlagamo, da se na evropski ravni prometne nesreče na gradbiščih enotno analizirajo – za to je treba tudi zagotoviti ustrezna sredstva – in na temelju ugotovitev pripravi navodilo za varno ureditev gradbišč na cestah in varen potek prometa prek ali ob njih. Pri tem je treba še posebej upoštevati obremenitve voznikov pri vožnji na gradbiščih. Pripraviti je treba enotno evropsko priporočilo o ureditvi cestnih gradbišč, opremljenost gradbišč in signalizacijo pa kar se da poenotiti, tako da voznik ne bo v vsaki državi naletel na drugačno ureditev gradbišč. Pri urejanju gradbišč je treba upoštevati možne nesreče, zato oprema gradbišč ne sme biti odvisna od razpoložljivega denarja oziroma se pri opremi ne sme varčevati. Varno gradbišče: priporočila Za kar najbolj nemoten in varen potek prometa ob oziroma na gradbiščih (avto)cest je priporočljivo: • Postaviti pred začetkom gradbišča oznake z opisom dolžine gradbišča, časom trajanja • Oznake pred in na gradbišču naj bodo enotne oblike, tako da vozniki niso zavedeni. • Zmanjšanje števila prometnih pasov in njihovo spreminjanje smeri je treba pravočasno napovedati, napoved pa večkrat ponoviti, da se vozniki lahko pripravijo na nove razmere. • Pred kritičnim območjem, na primer zelo ostrim zavijanjem, je treba postaviti ležeče policaje, s čimer zagotovimo zanesljivo zmanjšanje hitrosti vožnje. • Potek prometnih pasov pri spreminjanju smeri je treba jasno označiti, na primer s posebnimi puščicami ali posebnimi talnimi oznakami, dodati pa je treba tudi odsevnike za boljšo vidnost ponoči. • Treba je odstraniti stare oznake na vozišču, še posebej na kritičnih mestih, tako da vozniki zlahka prepoznajo, kje se morajo peljati. • Učinkovito je treba razdeliti nasprotni prometni tok – ne zgolj z opozorilnimi tablami, temveč s prenosnimi jeklenimi ali betonskimi ograjami, ki preprečujejo, da bi lahko prišlo do čelnega trka. • Treba je zagotoviti odstavne niše s telefonom za klic v sili ali pa zagotoviti vlečno službo za odvoz pokvarjenih vozil. • Zagotoviti je treba dovolj veliko varnostno območje med cesto in gradbiščem, tako da zagotovimo varno delo delavcem na gradbišču. • Prilagoditi je treba dela tako, da so nekatera dela opravljena takrat, ko najmanj motijo promet – na primer ponoči. Na vrh strani
|
||||