Evropski predori postajajo vse varnejši – vsaj tako kaže naš tokratni test 52 evropskih predorov. Kljub temu se še vedno najdejo predori, ki niso nič več kot črne luknje. Pred leti je takšno oceno dobil tudi ljubeljski predor, ki so ga lani in letos temeljito posodobili. Kakšno oceno je dobil tokrat, prav tako pa tudi, kako se je odrezal trojanski predor, lahko preberete v našem tokratnem poročilu o testu predorov.

Vsak četrti predor dobil slabo oceno

V našem tokratnem ocenjevanju smo pregledali 52 predorov v 14 evropskih državah. 22 predorov je dobilo oceno zelo dobro, 9 oceno dobro, 8 predorov oceno zadovoljivo. A ob svetlobi je tudi tema: pet predorov je dobilo oceno zaskrbljujoče, kar osem predorov pa najslabšo oceno pomanjkljivo oziroma zelo slabo. Povedano drugače: vsak četrti ocenjeni predor je dobil slabo oceno.

Zmagovalci in poraženci

Zmagovalec tokratnega ocenjevanja predorov je španski predor na cesti M 12, ki vodi na madridsko letališče Barajas. Predor so predali svojemu namenu lani, dolg je 1,8 kliometra, ima dve predorski cevi in je opremljen z vsemi napravami, ki jih mora imeti sodobno opremljen predor za zagotavljanje kar največje varnosti. Tako ima predor ob semaforjih pred portali tudi zapornice, v predoru so odstavni pasovi, zasilni izhodi in dodatne reševalne poti, predor ima dobre označbe.

Tesno za njim je hrvaški predor Grič pri Peručcu na cesti A1 Zagreb – Split, ki je bil odprt leto prej kot zmagovalni španski predor. Je tudi 500 metrov krajši, a podobno opremljen. Edina pomanjkljivost: razdalja med telefoni za klic v sili in postajami z gasilnimi aparati je 330 metrov – preveč.

Na tretjem in četrtem mestu sta nemška predora Hochwald – pet let star predor pri Suhlu na cesti A 71 med Erfurtom in Schweinfurtom – in Aubing na cesti A 99, obvozni cesti okrog Munchna. Na peto mesto se je uvrstil slovenski predor Trojane.

Najslabši predor na testu je bil italijanski Segesta predor v bližini Calatafimija na cesti A 29  med Palermom iin Trapanijem na Siciliji, ki res ni nič drugega kot črna luknja. Predor Segesta je v osemletnem ocenjevanju predorov dobil med vsemi doslej ocenjenimi predori najslabšo oceno! Predor Segesta je star 30 let, kar se mu tudi dobro pozna. Dolg je 1,7 kilometra, ima dve predorski cevi, ki sta med seboj povezani le z eno prečno povezavo. Reševalci lahko pred portalom obrnejo svoja vozila. To pa je tudi vse, kar ima ta predor od varnostne opreme. In kar je še huje: tudi v naslednjih letih ni predvidena posodobitev predora.

Na predzadnjem mestu je enocevni predor Montecrevola pri kraju Crevoladossola na cesti SS 33 med Milanom v Italiji in Brigom v Švici, še mesto pred njim je predor Fossino pri kraju Lauria na cesti A 3 med Salermom in Reggio Calabrio. Tudi ta dva predora imata že dolgo zgodovino, saj sta bila dograjena leta 1967 oziroma 1970, a imata vgrajene vsaj odstavne niše, gasilne aparate in ventilatorje za prezračevanje. Za tremi najslabšimi italijanskimi predori je norveški predor Nes.

Posodobljeni predori lahko dobijo dobro oceno

Da lahko tudi stari, a posodobljeni predori dobijo dobro oceno, najbolje dokazujeta predora Ljubelj in nemški Kappelberg pri Stuttgartu. Oba so temeljito posodobili in sta dobila dobri oceni: predor Kappelberg je letos dobil oceno zelo dobro, Ljubelj, ki je bil leta 2002 najslabši predor na testu, pa oceno dobro – pa še to le zaradi načina ocenjevanja zasilnih izhodov in reševalnih poti, saj bi sicer dobil najboljšo oceno zelo dobro.

Predor Ljubelj pa ni bil edini predor, ki je dobil nižjo skupno oceno zaradi določenih pomanjkljivosti. Še trije predori so dobili za stopnjo nižjo skupno oceno. Tako je španski predor Perdon dobil oceno dobro namesto zelo dobro zaradi pomanjkljivih možnosti komuniciranja v predoru. Nemški predor Dortmund – Wambel je dobil oceno zadovoljivo namesto dobro zato, ker nima video nadzora in ker nima samodejne zaznave dviga gasilnega aparata. Švicarski predor Cholfirst je namesto ocene zadovoljivo dobil oceno zaskrbljujoče zaradi neustreznega prezračevanja in pomanjkanja zasilnih izhodov.

Dobre in slabe strani

Na tokratnem testu so prišle na dan številne dobre, pa tudi nekatere slabe strani preverjenih predorov.

Tako v šestih predorih: Cholfirst, Lorca, Ljubelj, Nes, Colle di Tenda in Montecrevola ob nesreči ljudje lahko zapustijo predor zgolj skozi portala, saj ti predori nimajo nobenih drugih zasilnih izhodov ali reševalnih poti.

Pri enajstih predorih lahko ventilacijski sistem potisne vroč zrak, pomešan z dimom, v smer reševanja ljudi – kar lahko povzroči smrt.

V predorih Rovira in Medway se ob samodejni zaznavi požara prezračevalni sistem ne vključi samodejno, pri predorih Univerza Duesseldorf, Rovira, Segesta ne pride do samodejnega za prtja predora. Gasilci niso samodejno alarmirani ob požariih v predorih Montecrevola, Segesta in Medway. Poleg tega ti trije predori tudi nimajo nadzornega centra.

Edinstveno na našem tokratnem testu: predor Segesta sploh nima vgrajenega prezračevalnega sistema. V 14 predorih ventilacijsko prezračevalni sistem ni odporen proti vročini. V nekaterih predorih so prevelika območja, kjer se ob požaru lahko zadržuje dim.

Še vedno v vseh predorih niso vgrajeni zvočniki, prek katerih lahko upravljalec daje navodila ljudem, ki so v predoru. Pri približno tretjini predorov tudi ni možen sprejem radijskega signala ali pa v sporočila ni mogoče vključiti sporočil upravljalca predora. Pri tretjini predorov tudi ni možna stalna brezžična povezava med upravljalci predora in reševalci. V tretjini predorov pokvarjeni avti pomenijo veliko oviro, saj v predorih ni odstavnih pasov, niti odstavnih niš. Zato pa so v nekaterih predorih, tudi Trojanah in Ljubelju, odstavne niše dodatno osvetljene, kar seveda pripomore k večji varnosti.

Včasih je prav enostavno zbrati dodatne točke pri našem ocenjevanju. V nekaterih predorih morajo le očistiti ali zamenjati pregorele luči, spet drugod bi morali očistiti prometno signalizacijo. Le v 11 predorih so oznake za odstavne niše, le v 14 predorih je označena zaželena varnostna razdalja med vozili.

V vseh predorih razen Segesti imajo ročne gasilne aparate, v treh četrtinah predorov pa imajo sisteme za samodejno javljanje požarov.

V vseh predorih imajo vodo za gašenje, le v predoru Calzadas Superpuestas morajo gasilci vodo za gašenje pripeljati s seboj.

Vedno bolje

Naše tokratno ocenjevanje predorov je pokazalo, da evropski predori zagotavljajo vedno večjo varnost, za kar gre nedvomno zasluga avtomobilskim klubom, ki s(m)o vedno odločno zahtevali izboljšanje varnosti v predorih. Kljub izboljšanemu stanju pa je še vedno precej predorov, ki niso obnovljeni in pri katerih je mogoče zagotoviti večjo varnost. Lahko le upamo, da bo čas črnih lukenj namesto sodobnih predorov kmalu minil.

Klikni za prenos tabele z rezultati!

PREDOR LJUBELJ

Ocena: dobro

Dobro:

+ prepovedan prevoz nevarnih snovi,

+ prepovedan promet za tovorna vozila nad 7,5 tone,

+ semaforji in zapornice pred vstopom v predor,

+ video nadzor v celotni dolžini predora,

+ sprejem radijskega signala v celotni dolžini predora, možnost vklopa dodatnih informacij v več jezikih,

+ samodejni sistem zaznavanja zastojev v prometu, prav tako samodejna zaznava uporabe odstavne niše, sistema za klic v sili in gasilnega aparata,

+ nasproti stoječi odstavni niši na sredini predora v oddaljenosti največ 780 metrov od portala,

+ zvočno izolirane kabine za klic v sili in z gasilnimi aparati na razdalji 125 metrov,

+ samodejni sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevanja in samodejna zapora predora, prezračevalni sistem ima zadostno zmogljivost,

+ zasilna pot označena z označevalnimi lučmi, smer reševanja in oddaljenost do naslednjega izhoda sta označeni,

+ nadzorni center dela neprekinjeno 24 ur na dan, usposobljeno osebje,

+ redno šolanje osebja,

+ možna povezava prek radijskih zvez gasilcev, policije in upravljalcev predora,

+ dobra usposobljenost in opremljenost gasilcev,

+ redne vaje reševanja

Slabo:

– ni dodatnih reševalnih poti in zasilnih izhodov

Opisna ocena:

• Tveganost je bila označena za nizko zaradi relativno majhne prometne obremenitve 1900 avtov na dan, prepovedi vožnje za težke tovornjake in prepovedi prevoza nevarnih snovi. Možnost za nesrečo je večja zaradi enocevnega predora in s tem dvosmernega prometa,

• dovolj široka vozna pasova, nasproti postavljeni odstavni niši, dobra osvetljenost predora. Promet v predoru je nadzorovan z video sistemom. V nadzornem centru, ki dela 24 ur na dan, je usposobljeno osebje,

• vsi nepredvideni dogodki v predoru so takoj javljeni nadzornemu centru, ki voznike lahko opozarja  in usmerja s semaforji, spreminjajočimi se prometnimi znaki, prek radia in prek zvočnikov v predoru. Samodejni sistem za ugotavljanje požara ob požaru vklopi prezračevanje, zapre predor za promet in alarmira gasilce,

• kljub temu, da v predoru ni dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti, je dovolj možnosti za rešitev ljudi, ki so ob nesreči v predoru. Prezračevalni sistem je prirejen tako, da s strujanjem zraka na obeh straneh požara omogoča dovolj prostora brez dima in s tem omogoči, da ljudje oddidejo iz predora. Zaradi prepovedi vožnje tovornjakov in majhne prometne obremenitve predora so pričakovani le majhni požari, ob katerih ljudje lahko oddidejo iz predora skozi oba portala.

• glede na naš sistem ocenjevanja je bila skupna ocena znižana z zelo dobro na dobro, ker predor nima dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti.

PREDOR TROJANE

Ocena: zelo dobro

Dobro:

+ dvocevni predor s prečnimi povezavami na razdalji 400 metrov za zasilne izhode in reševalne poti,

+ informativne table z variabilnimi napisi ali oznakami, prav tako semafor pred predorom,

+ video nadzor v celotni dolžini predora,

+ prometne informacije na voljo v celotni dolžini predora, možnost vklopa dodatnih informacij,

+ samodejni sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevanja in samodejna zapora predora, prezračevalni sistem zadostne zmogljivosti,

+ reševalne poti so v predoru označene z opozorilnimi lučkami, označena je smer reševanja in oddaljenost do naslednjega zasilnega izhoda,

+ brez vdora dima in vročine na zunanje reševalne poti,

+ nadzorni center deluje 24 ur na dan, usposobljeno osebje,

+ redno šolanje osebja v nadzornem centru,

+ možna povezava prek radijskih zvez gasilcev, policije in upravljalcev predora,

+ možnost obračanja reševalcev z reševalnimi vozili pred portaloma,

+ dostop do prevoznih reševalnih poti na razdalji 400 metrov,

+ dobra usposobljenost in opremljenost gasilcev,

+ redne vaje reševanja.

Načrtovano za prihodnost:

•informiranje voznikov o prevozu nevarnih snovi v predoru.

Opisna ocena:

• Tveganost predora je bila označena za srednjo predvsem zaradi velikega deleža – 25 odstotnega – tovornjakov v predoru in ker ni nobene omejitve za prevoz nevarnih snovi,

• enosmerni promet, dovolj široki vozni pasovi, odstavne niše in osvetlitev predora so pripomogli k dobri oceni predora,