Eurotest
Test: delo na cesti
Nazaj na osnovno stran

 

Strpnost in uvidevnost
Test: delo na (avto)cesti in prometna varnost



Delo na (avto)cesti. Zožitev! Promet gre iz dveh kolon v eno, nato je preusmerjen na drugo polovico avtoceste, kjer poteka tudi promet iz nasprotne smeri. Vožnja zahteva popolno koncentracijo, kajti tu je vsak manever lahko odločilen za našo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.

 

Vožnja po zasilnem vozišču na območju, kjer potekajo dela na cesti, je zahtevno opravilo. Prav zato je toliko bolj pomembno, da so gradbišča pravilno označena in da je zagotovljena kar najbolj varna vožnja. Pa se to tudi dogaja v vsakdanji praksi?

15 evropskih avtomobilskih klubov, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, je letos v okviru konzorcija Eurotest prvič izvedlo ocenjevanje varnosti vožnje po (avto)cestah na in ob gradbiščih in skušalo ugotoviti, kako je poskrbljeno za varnost in informiranost voznikov. Ocenjenih je bilo 50 gradbišč po vsej Evropi, med njimi tudi slovensko Smednik – Drnovo na avtocesti A2 med Ljubljano in Obrežjem. To gradbišče je obstojalo samo do konca junija letos, ko je bil dograjen še drugi krak avtoceste, vendar pa so rezultati kljub vsemu pomembni, saj kažejo, v kakšnem razmerju so naša gradbišča v primerjavi z gradbišči v drugih državah. Hkrati pa je bilo v času ocenjevanja (aprila letos) to tudi edino dolgoročnejše avtocestno gradbišče, zato ga je AMZS predlagala za oceno.

 

Med 50 ocenjenimi gradbišči jih je kar polovoca dobila oceno zadovoljivo. 18 gradbišč je dobilo oceno dobro, šest jih je dobilo oceno pomanjkljivo. Le eno gradbišče je dobilo oceno zelo dobro, nobeno pa ocene slabo. Slovensko gradbišče je dobilo oceno zadovoljivo.

 

Najboljšo oceno je dobilo gradbišče Traun na avstrijski avtocesti A1 med Dunajem in Salzburgom. Tu so vozniki zadostno informirani o vrsti gradnje, dolžini gradbišča in trajanju del. Opozorilne utripajoče luči že na daleč opozarjajo na bližino gradbišča, opozorilne table so postavljene na vidna mesta in jasno izražajo svoje sporočilo. Hitrost je pravočasno in korakoma omejena na 100 km, tako da je prometni tok čimbolj tekoč. Usmerjevalna in zaščitna oprema sta opremeljeni z odsevniki, prometni pasovi so dobro označeni in čisti. Za razmejitev s prometom iz nasprotne smeri so postavljene predelne zaščitne ograje. Uvozi in izvozi imajo pospeševalne in upočasnjevalne pasove ter so pravočasno vidni, manjkajo pa usmerjevalni trakovi. Ob okvari voznik svoj avto lahko zapelje v odstavno nišo s telefonom za klic v sili – so pa odstavne niše v smeri proti Salzburgu na preveliki oddaljenosti.

 

Povsem drugače je na gradbišču španske avtoceste M 30, ki iz Madrida vodi v Valencio.  Opozorilne utripajoče luči, razumljive oznake, odsevniki na usmerjevalni in zaščitni opremi ter delitev prometa z opozorilno-zaščitnimi tablami je vse, kar premore to gradbišče. Premalo, da bi to lahko imenovali varno gradbišče.

 

Oprema in označevanje gradbišč oziroma del na cesti je v Evropi zelo različno. Vozniki se morajo v vsaki državi prilagoditi lokalnim pravilom, saj kljub številnim prizadevanjem (še) ne obstaja enoten evropski predpis, ki bi urejal to področje.

Pogled v ocenjevalna merila hitro pokaže slabe točke gradbišč na cesti. Kdor se veliko vozi po evropskih avtocestah, večinoma ne bo vedel, čemu je delo na cesti namenjeno. Prav tako ne bo informiran o tem, kako dolgo bodo potekala dela, prav tako ne o dolžini gradbišča, še manj o tem, koliko je do konca gradbišča, ko se že vozi po njem. Prav pri merilu informiranje so bili na testu doseženi najslabši rezultati. To je zaskrbljujoče, ne pa tudi preveč nevarno.

 

Povsem drugače je z merilom vodenje prometa, kjer so rezultati tudi prej slabi kot dobri. Preveč ostro spreminjanje smeri pomeni za voznike zahtevno opravilo. Majhne upogljive opozorilne tablice, ki delijo prometna pasova ali pa delijo vozišče od gradbišča, niso nikakršna zaščita, če začne avto zanašati. Izvozi in uvozi brez pasov za upočasnjevanje hitrosti ali pospeševanje močno vplivajo na pretočnost prometa – prav tako kot pokvarjen avto, ki je obstal na vozišču zato, ker se ni mogel umakniti v odstavno nišo. Vse to je seveda tudi nevarno!

 

Bolj zadovoljni so bili ocenjevalci na testu, ki je potekal v enajstih evropskih državah, z oznakami na gradbišču in z označevanjem prometnih pasov, prav tako pa tudi z orientacijo ponoči, čeprav je na tem področju še precej možnosti za izboljšave. Prav tako so bili v glavnem zadovoljni s kakovostjo vozišča in njegovo čistostjo.

 

Kako smo ocenjevali?

 

Primerjalno ocenjevanje avtocestnih gradbišč v različnih evropskih državah prvič omogoča ugotavljanje kritičnih točk na gradbiščih, s tem pa tudi ugotavljanje možnosti za izboljšave. Hkrati je to tudi priložnost za voznike, da jih opozorimo na kritične točke in nevarnosti na gradbiščih. Tudi s tem naj bi pri voznikih dosegli večje razumevanje za vse okoliščine, ki spremljajo delo na (avto)cesti.

 

V imenu sodelujočih avtomobilskih klubov so testiranje opravili strokovnjaki Inštituta za prometne naprave  Fakultete za promet Tehnične univerze v Dresdnu – Nemčija.  Vsako gradbišče so prevozili trikrat, dvakrat podnevi in enkrat ponoči – skupaj so prevozili 30.000 km. V avtomobilu, s katerim so opravljali meritve – BMW 525d touring – so bile nameščeni sodobni merilni instrumenti vključno z GSP sistemom, ki so omogačali vse potrebne meritve. Prav tako je bil avto opremljen z dvema digitalnima kamerama s svojim računalnikom za shranjevanje slik, iz katerih so bile potem izračunane razdalje med oznakami in širino vozišča. Avto je imel tudi dodatno kamero za snemanje okolja in centralni računalnik. Na zaslonu občutljivem na dotik so bili med vožnjo zabeleženi na primer postavitve prometnih znakov in odstavnih niš. Vse podatke so potem zbrali, jih dokumentirali, tako v digitalni kot analogni obliki, ter jih nato obdelali.

 

Osnova za test je bila študija ARROWS (Advanced Research on Road Work Zone Safety Standards in Europe), ki jo je naročila Evropska komisija. Tehnična univerza iz Aten, ki ji je bila zaupana izdelava študije, jo je opravila v letih med 1996 in 1998 ter je doslej edino raziskovalno delo na to temo. Takrat so v študiji sodelovale inštitucije, ki se ukvarjajo z gradnjo cest  iz Belgije, Nemčije, Grčije, Nizozemske, Švedske, Češke in tudi Slovenije. Na tej osnovi smo potem avtomobilski klubi v sodelovanju s prometnimi izvedenci izdelali katalog opravil za ocenjevanje.

 

Pri merilu označevanje/markiranje, ki ima v skupni oceni 35 odstotni delež, je tako upoštevana prometna signalizacija pred gradbiščem, na gradbišču in ob koncu gradbišča, pogostost signalizacije, njena razumljivost in prepoznavnost, stanje oznak, kakovost in jasnost označenih prometnih pasov.

 

Merilo vodenje prometa tudi zagotavlja 35 odstotkov v skupni oceni, vsebuje pa merila kot so: širina prometnih pasov, spreminjanje smeri na nasprotni prometni pas, vračanje na izhodiščni prometni pas, potek prometnih pasov na nasprotnem voznem pasu, izvozi in uvozi na gradbišče, uvoz in izvoz vozil za gradbišče, pretočnost prometa, varnostne naprave.

 

Ocena vozišča predstavlja v skupni oceni 5 odstotni delež, ocenjevan pa je bil potek vozišča in njegova čistost.

 

Orientacija ponoči ima v skupni oceni 15 odstotni delež, vsebuje pa ocenjevanje prepoznavnosti oznak in markiranj, opremljenost zaščitnih naprav z odsevniki, osvetljenost območja, kjer prometni pas spremeni smer, preglednost.

Informacije zagotavljajo desetino k skupni oceni, ocenjevano pa je bilo, ali gradbišče vsebuje napoved del, dolžino gradbišča in dolžino trajanja del, pa tudi oznake, koliko je še do konca gradbišča.

 

Gradbišče, ki je dobilo od 90 do 100 odstotkov vseh točk, je dobilo skupno oceno zelo dobro, od 75 do 89,99 odstotka je prineslo oceno dobro, od 60 do 74,99 odstotka oceno zadovoljivo, od 45 do 59,99 odstotka oceno pomanjkljivo, pri manj kot 45 odstotkih vseh možnih točk pa oceno slabo.

 

 

Priporočila za varno gradbišče

 

Za kar najbolj nemoten in varen potek prometa ob oziroma na gradbiščih (avto)cest je priporočljivo:

 

• Postaviti pred začetkom gradbišča oznake z opisom dolžine dela na cesti, časom trajanja del in vrste del. Na gradbišču je treba večkrat postaviti table z oznako, koliko je še do konca gradbišča. Tako se vozniki lažje prilagodijo razmeram v prometu in lažje sprejmejo morebitne prometne zastoje.

 

• Oznake pred in na gradbišču naj bodo enotne oblike, tako da vozniki niso zavedeni.

• Zmanjšanje števila prometnih pasov in njihovo spreminjanje smeri je treba pravočasno napovedati, napoved pa večkrat ponoviti, da se vozniki lahko pripravijo na nove razmere.

 

• Potek prometnih pasov pri spreminjanju smeri je treba jasno označiti, na primer s posebnimi puščicami ali posebnimi talnimi oznakami, dodati pa je treba tudi odsevnike za boljšo vidnost ponoči.

 

• Pred kritičnim območjem, na primer zelo ostrim zavijanjem, je treba postaviti ležeče policaje, s čimer zagotovimo zanesljivo zmanjšanje hitrosti vožnje.

 

• Učinkovito je treba razdeliti nasprotni prometni tok – ne zgolj z opozorilnimi tablami, temveč s prenosnimi jeklenimi ali betonskimi ograjami, ki preprečujejo, da bi lahko prišlo do čelnega trka.

 

• Zagotoviti je treba dovolj veliko varnostno območje med cesto in gradbiščem, tako da zagotovimo varno delo delavcem na gradbišču.

 

• Treba je zagotoviti odstavne niše s telefonom za klic v sili ali pa zagotoviti vlečno službo za odvoz pokvarjenih vozil.

 

• Prilagoditi je treba dela tako, da so nekatera dela opravljena takrat, ko najmanj motijo promet – na primer ponoči.

 

Kaj naj stori politika?

 

V testu sodelujoči avtomobilski klubi predlagamo, da se na evropski ravni prometne nesreče na gradbiščih enotno analizirajo – za to je treba tudi zagotoviti ustrezna sredstva - in na temelju ugotovitev pripravi navodilo za varno ureditev gradbišč na cestah in varen potek prometa prek ali ob njih. Pri tem je treba še posebej upoštevati obremenitve voznikov pri vožnji po ali ob gradbiščih.

 

Pripraviti je treba enotno evropsko priporočilo o ureditvi cestnih gradbišč, opremljenost gradbišč in signalizacijo pa kar se da poenotiti, tako da voznik ne bo v vsaki državi naletel na drugačno ureditev gradbišč.

 

Pri urejanju gradbišč je treba upoštevati možne nesreče, zato oprema gradbišč ne sme biti odvisna od razpoložljivega denarja oziroma se pri opremi ne sme varčevati.

 

Klikni za ogled datoteke s tabelo in rezultati ocenjevanja!


Ocena gradbišča Smednik - Drnovo na avtocesti A2 Ljubljana – Zagreb

 

 

Dolžina: 5,2 km

Datum ocenjevanja: 13. april 2005

 

Dobre in slabe strani:

 

+ postavljene informacijske table o vrsti del, dolžini odseka in trajanju del

+ postavljene opozorilne utripajoče luči za obveščanje voznikov o delu na cesti

+ omejevanje hitrosti pred gradbiščem po korakih, omejitev hitrosti ni bila postavljena predaleč od gradbišča

+ vsi prometni znaki razumljivi

+ ponoči je bilo gradbišče dobro vidno, oznake za usmerjanje prometa in zaščito opremljene z odsevniki

+ opozorilo o omejitvi hitrosti najmanj na vsakih 1000 metrov

+ prometni pasovi dobro označeni in zato dobro prepoznavni

+ zadostno varnostno območje do gradbišča

- brez opozorila o prihajajočem delu na cesti

- zmanjšano število prometnih pasov

- velika nagnjenost cestišča (rob) pri menjavi prometnih pasov z enega dela ceste na drugega

- prehitevanje ni bilo mogoče

- promet po nasprotnem prometnem pasu ni ločen z zaščitno ograjo ali steno

- brez odstavnih niš

- dovoz in izvoz v smeri Zagreba brez prometnega pasu za upočasnitev oziroma pospeševanje vožnje

- umazano vozišče zaradi vožnje kamionov z gradbišča

- brez obvestilnih tabel o preostali dolžini gradbišča

- razdalja do naslednjega gradbišča v smeri Zagreba manjša kot 5 km.

 


Na vrh strani

 

Posljite nam email