Drugič v sedemletni  zgodovini  testiranja predorov se je zgodilo, da sta se na prvo mesto uvrstila dva predora. To sta avstrijski predor  Ottsdorf pri Micheldorfu na avtocesti A9 med Linzem in Gradcem ter  luksemburški  predor Markusberg pri Remerschenu na avtocesti A13 med Petangom in Schengnom. Na tretje mesto se je uvrstil hrvaški predor Plasina, na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila slovenska predora Dekani in Kastelec. To je doslej najvišja uvrstitev za slovenski predor.

Najslabšo oceno je dobil predor Roccaccia na cesti E 45 Perugia – Cesena pri mestu Bagno di Romagna. Italijanski upravljalci so letos prvič dovolili obiskati štiri državne predore.

To je najkrajši povzetek letošnjega ocenjevanja predorov, ki je prvič potekalo v okviru konzorcija EuroTAP. Pregledanih je bilo 49 predorov v 14 državah. 18 ocenjenih predorov je dobilo najvišjo oceno zelo dobro, 14 jih je dobilo oceno dobro, devet predorov pa je dobilo oceno zadovoljivo. Štirje predori so dobili oceno zaskrbljujoče, prav tako štirje pa najslabšo oceno pomanjkljivo.

Poleg že omenjenih predorov Dekani in Kastelec je bil ponovno ocenjen tudi karavanški predor, ki je dobil oceno zadovoljivo.

Že po običaju je bila ugotovljena tudi tveganost v posameznih predorih glede na število in vrsto prometa, ki vpliva na končno oceno. Pri devetih predorih je bila ugotovljena velika tveganost, pri 32 predorih srednja in pri osmih predorih nizka.

Ocene na letošnjem testu predorov kažejo na vse večjo varnost v evropskih predorih, kar gre prav gotovo tudi na račun ADAC in njegovih partnerskih avtomobilskih klubov, med njimi tudi AMZS, ki so z ocenjevanjem predorov in kritikami pripomogli k večjim vlaganjem v izboljšavo varnosti v predorih.

Osnovne značilnosti po ocenjevanih merilih:

Vrsta predora: 38 ocenjenih predorov ima svojo cev za vsako smer prometa, pri čemer pri treh predorih: Belliard, Santa Maria de la Cabeza in Rainer III promet tako ali tako poteka le v eno smer. Predor Baregg ima na voljo tri predorske cevi: praviloma dve vodita proti Zurichu, ena pa proti Bernu. V večini predorov je vozni pas z najmanj 3,5 metra širine dovolj širok, le v predoru Croix Rousse je vozni pass širok le 2,7 metra.

13 predorov ima odstavne pasove, ki so večinoma široki vsaj 2 metra. V 23 predorih so vgrajene odstavne niše, dolge od 12 do 58 metrov, pri čemer je najmanjša razdalja med njimi 410 metrov v predoru Kapller, najdaljša pa 1120 metrov v predoru Mersey Kingsway.

Skoraj v vseh predorih so na obeh straneh zgrajeni pločniki široki od pol do 1,5 metra. Le v treh predorih je pločnik le na eni strani, v predoru Mersey Kingsway pa ni pločnika.

Osvetlitev in dovod energije

Kar 42 predorov je za to merilo dobilo oceno zelo dobro, pomanjkljivo pa trije predori. Vsi predori na testu so bili osvetljeni in imajo prilagajanje svetlobe ob vstopu v predor. Nekateri predori, med njimi tudi vsi trije slovenski, imajo močneje osvetljene odstavne niše.

Skoraj vsi predori imajo dovod energije prek krožnega toka ali pa imajo dve neodvisni napajanji z energijo, s čimer so zaščiteni pred sočasnim izpadom energije. Z izjemo dveh predorov imajo vsi ostali tudi dodatni vir energije prek dodatnih akumulatorjev oziroma dizelskega agregata.

Promet in nadzor prometa

38 predorov ima samostojne predorske cevi za promet v eno smer, 11 predorov pa je dvosmernih, torej poteka promet dvosmerno po eni predorski cevi.

V večini predorov prevoz nevarnih snovi ni omejen. V šestih predorih je treba prevoz nevarnih snovi napovedati upravljalcem.

V vseh predorih razen treh predorih imajo stalen nadzor prometa, večina predorov ima tudi video nadzor prometa na vseh prometnih pasovih, pri čemer ima 36 predorov video nadzor na vseh delih predora, drugje pa imajo nekaj z očmi kamer nepokritih območij.

Pri 28 predorih lahko pred predorom usmerjajo promet glede na prometno situacijo. V vseh predorih razen Roccacia lahko ob pomoči semaforjev in obcestne signalizacije prepovedo vozilom vstop v predor. Fizične zapornice in dodatne opozorilne table z možnostjo vnosa različnih opozoril ima 17 predorov.  35 predorov ima tudi v notranjosti vgrajene semaforje oziroma talne oznake.

V 14 predorih so vgrajene oznake za odstavne niše, prav tako ima 14 predorov oznake za varnostno razdaljo med vozili. V 47 predorih je označena največja dovoljena hitrost, ki je različna: najmanjša dovoljena hirost je 50 km/h, v večini predorov pa 100 km/h, v predoru Dullin celo 110 km/h. Večina predorov ima dobre cestne oznake, tako sredinske oznake kot oznake ob  desni strani vozišča.

Komunikacije

V 19 predorih so vgrajeni zvočniki, prek katerih lahko upravljalec predora sporoča navodila. Trije predori imajo zvočnike v predorih, ne pa tudi pred vhodom v predor. 27 predorov je povsem brez ozvočenja.

V 35 predorih je na voljo radijski kanal s prometnimi sporočili. V 29 predorih lahko upravljalci predora prometnim informacijam dodajo svoja sporočila.

Telefoni za klic v sili so v vseh predorih razen v predoru Piedicastelo, kjer je telofon vgrajen v zasilni poti!!!!!!! Najkrajša razdalja med telefoni za klic v sili je 50 metrov, najdaljša 700 metrov. V 28 predorih so telefoni za klic v sili zvočno izolirani. Med testom telefon za klic v sili ni deloval v treh predorih: Fussen, Grabern in Monte Barro. Pri uporabi telefona za klic v sili se v 29 predorih samodejno vklopi najbližja videokamera in posreduje dogajanje upravljalcem predorov. V 20 predorih je ob uporabi telefona za klic v sili takoj zmanjšana največja dovoljena hitrost.

Gasilci, policaji in upravljalci predora lahko med seboj nemoteno komunicirajo v 39 predorih. V petih predorih ni mogoče vzpostaviti komunikacije, drugje pa je možno le dvostransko komuniciranje, ne pa na vse tri strani.

Zasilni izhodi in reševalne poti

V enocevnih predorih Karavanke, Croix Rousse in Eidsvoll je možno priti iz predora le skozi enega izmed vstopnih portalov, saj ti trije predori nimajo nobeneg drugega zasilnega izhoda ali reševalne poti. Pri dvo-   ali večcevnih predorih so običajne prečne povezave med obema cevema – tudi v predorih Dekani in Kastelec. Le pri dveh predorih zasilni izhodi vodijo na prosto.

Najkrajše si zasilni izhodi sledijo na 90 metrov v predoru Ems, najdaljše na 1200 metrov – v predoru Rainier III. Ta predor ima sicer tri zasilne izhode, a se dva končata v reševalni kabini, iz katere ni izhoda. Brez ovir na zasilnih poteh, s čimer je omogočeno tudi reševanje invalidov brez tuje pomoči, je 15 predorov, med njimi tudi Dekani in Kastelec.

Luči v višini enega metra ali svetleče diode na robu ceste osvetljujejo zasilne poti v 30 predorih. V 33 predorih je reševalna pot označena tudi s smerjo reševanja in oznako, kako daleč je še do naslednjega zasilnega izhoda.

Večina predorov ima na zasilnih izhodih vgrajena vrata, ki preprečujejo vstop dima v zasilne izhode. Pomanjkljivosti na tem področju ima osem predorov.

Zasilni izhodi omogočajo tudi dostop reševalcev. V 28 predorih so te poti prevozne tudi z reševalnimi in gasilskimi vozili.

Zaščita pred požarom

Posebno zaščito pred požari imajo le štirje predori. Redno vzdrževani gasilni aparati so nameščeni v vseh predorih. V predorih Roccaccia in Quarto so pred testom namestili nove gasilne aparate, a so jih nekaj že ukradli. Najkrajša oddaljenost med gasilnimi aparati je 25 metrov v predoru Santa Maria de la Cabeza, največja oddaljenost med njimi pa je 380 metrov v predoru Plasina. Prav tako prevelika oddaljenost je v predoru Javorova kosa.

V 27 predorih se ob dvigu gasilnega aparata samodejno vključi najbližja video kamera, tako da imajo upravljalci predora takojšnjo informacijo, kaj se dogaja v predoru. V 11 predorih, tudi v predorih Dekani in Kastelec, se z dvigom gasilnega aparata samodejno vklopi prepoved vstopa v predor oziroma je ta zaprt za promet.

V 35 predorih so vgrajeni linijski javljalniki ali drugi sistemi za samodejno javljanje požara. V desetih predorih imajo vgrajene točkovne javljalnike požara. V 27 predorih so vgrajeni ročni javljalniki požara.

Razen treh predorov imajo vsi predori hidrante in cevovode za dovod vode za gašenje, oddaljenost hidrantov pa je od 45 do 250 metrov. V štirih predorih so rezervoarji za vodo premajhni. 39 predorov ima posebne jaške za odvod gorečih tekočin. V večini predorov so električni kabli položeni v posebnih kanalih pod zasilnimi potmi, v prostoru, kjer poteka promet, pa imajo električno napeljavo v šestih predorih. To seveda pomeni veliko večjo nevarnost požara.

Čas, v katerem pridejo gasilci na kraj požara, je različen: pri štirih predorih je pot dolga le en kilometer, pri večini predorov je pot krajša kot 15 minut. 20 minut porebujejo gasilci v predoru Semmering, 30 minut v predoru Barrios in 40 minut pri predoru Miravete.

V 20 predorih imajo gasilci vaje, praviloma z realnimi razmerami, torej z dimom in ognjem, vsako leto, pri devetih predorih vsako drugo leto. V 12 predorih gasilci nimajo rednih vaj.

Prezračevanje

Razen v predorih Roccaccia in Quarto imajo vsi ostali mehanične naprave za prezračevanje, ki je zadostno v običajnih razmerah. Ob pomoči mehaničnega prezračevanja lahko upravljalci ob nesreči na varno spravijo ljudi, ki so ob nesreči v predoru. Le v dveh predorih prezračevanje ne deluje po vnaprej določenem programu. V 36 predorih sistem nadzira vzdolžno gibanje zraka, pri 21 je vgrajeno tudi upravljanje ob požaru.

Ob morebitnem požaru bi v 42 predorih začeli z vzdolžnim zračenjem, kar pomeni, da bi gorljive pline potisnili proti portalu ali vmesnim jaškom. Pri večcevnih predorih zračenje običajno poteka v smeri prometa, pri enocevnih predorih to seveda ni mogoče.

V petih predorih, tudi v predoru Karavanke, lahko dim izsesajo iz predorske cevi. V predorih Plabutsch in Karavanke so vgrajene posebne pregrade, ki jih lahko ob požaru polno odprejo, na območju, kjer ni požara, pa povsem zaprejo, tako da jee odstranjevanje dima še posebej učinkovito.

Delovanje v nuji 

Ob požaru se v 29 predorih samodejno vključi prezračevanje, pri 25 predorih se samodejno zapro predorske cevi, pri 12 predorih so alarmirani gasilci.

Večina upravljalcev predorov ima pripravljene ustrezne načrte za ravnanje v nuji, le trije predori nimajo takšnega načrta, pri treh predorih pa so načrti zastareli.

V 31 predorih imajo redne vaje za ravnanje v nuji.

Sklep

Letošnji test predorov je pokazal, da se varnost v evropskih predorih izboljšuje. Za slovenske voznike pa je še posebej razveseljivo, da sta se nova predora Kastelec in Dekani uvrstila v sam vrh, kar dokazuje, da slovenski upravljalci predorov – na avtocestah je to DARS – v novozgrajenih predorih zagotavljajo visoke varnostne standarde. To je še toliko bolj pomembno zato, ker je imela Slovenija – skupaj z Avstrijo – tudi že najslabši predor na testu. To je bil ljubeljski predor, ki je medtem že doživel obnovo, čaka pa ga še nova posodobitev, ki bo prispevala k večji varnosti.

Predor Karavanke že zato, ker gre za enocevni predor, ne more dobiti najvišje ocene, saj so enocevni predori nevarnejši kot dvo-   ali večcevni predori. Lani pregledani predor Jasovnik je dobil oceno dobro. To pa so zaenkrat tudi vsi slovenski predori, ki so daljši kot 1500 metrov.

OPISI SLOVENSKIH PREDOROV

Predor Kastelec

Ocena: zelo dobro

Dobro:

+ dvocevni predor s prečnimi povezavami na razdalji 400 metrov za dodatne zasilne in reševalne poti,

+ uravnavanje prometa pred predorom,

+ informativne table z variabilnimi napisi ali oznakami, prav tako semafor pred predorom,

+ zvočniki na portalih in v predoru,

+ prometne informacije na voljo v celotni dolžini predora, možnost vklopa dodatnih informacij v več jezikih,

+ svetle stene predora,

+ samodejno nadziranje in uravnavanje prezračevanja,

+ samodejno štetje prometa,

+ video nadzor v celotni dolžini predora,

+ odstavne niše na razdalji 700 metrov,

+ telefoni za klic v sili na razdalji 175 metrov, zvočno izolirani,

+ ob dvigu telefona za klic v sili samodejen vklop najbližje video kamere in zmanjšanje dovoljene hitrosti v predoru,

+ zasilni izhodi dobro označeni in brez ovir, označeni sta smer reševanja in oddaljenost do naslednjega izhoda,

+ samodejni sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevanja in samodejna zapora predora,

+ posebni programi prezračevanja ob požaru ob upoštevanju vzdolžnega strujanja zraka; sistem za prezračevanje dovolj zmogljiv,

+ ročni gasilni aparati na vsakih 175 metrov,

+ ob dvigu ročnega gasilnega aparata samodejen vklop najbližje video kamere in zapora predora,

+ brez vdora dima v izhodne poti, vrata na izhodnih poteh so požarno varna,

+ možen vstop reševalcev in njihovih vozil na portalih,

+ dovoz reševalcev in njihovih vozil možen tudi skozi zunanje izhodne poti in zasilne izhode,

+ možno stalno komuniciranje na vseh mestih v predoru vseh služb pri reševanju,

+ dobra izurjenost in izobraženost gasilcev,

+ redne vaje reševanja za primer nesreče,

+ nadzorni center dela neprekinjeno 24 ur na dan, usposobljeno osebje.

Pomanjkljivosti:

- brez omejitev prevoza nevarnih snovi

- zasilne izhodne poti niso označene z zasilno osvetlitvijo

Načrtovano za prihodnost:

• zapornice na portalih

Predor Dekani

Ocena: zelo dobro

Dobro:

+ dvocevni predor s prečnimi povezavami na razdalji 400 metrov za dodatne zasilne in reševalne poti,

+ uravnavanje prometa pred predorom,

+ informativne table z variabilnimi napisi ali oznakami, prav tako semafor pred predorom,

+ zvočniki na portalih in v predoru,

+ prometne informacije na voljo v celotni dolžini predora, možnost vklopa dodatnih informacij v več jezikih,

+ svetle stene predora,

+ samodejno nadziranje in uravnavanje prezračevanja,

+ samodejno štetje prometa,

+ video nadzor v celotni dolžini predora,

+ odstavne niše na razdalji 700 metrov,

+ telefoni za klic v sili na razdalji 175 metrov, zvočno izolirani,

+ ob dvigu telefona za klic v sili samodejen vklop najbližje video kamere in zmanjšanje dovoljene hitrosti v predoru,

+ zasilni izhodi dobro označeni in brez ovir, označeni sta smer reševanja in oddaljenost do naslednjega izhoda,

+ samodejni sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevanja in samodejna zapora predora,

+ posebni programi prezračevanja ob požaru ob upoštevanju vzdolžnega strujanja zraka; sistem za prezračevanje dovolj zmogljiv; delovanje sistema preskušeno v vaji s požarom, izdelane meritve strujanja zraka ob prezračevanju,

+ ročni gasilni aparati na vsakih 175 metrov,

+ ob dvigu ročnega gasilnega aparata samodejen vklop najbližje video kamere in zapora predora,

+ brez vdora dima v izhodne poti, vrata na izhodnih poteh so požarno varna,

+ možen vstop reševalcev in njihovih vozil na portalih,

+ dovoz reševalcev in njihovih vozil možen tudi skozi zunanje izhodne poti in zasilne izhode,

+ možno stalno komuniciranje na vseh mestih v predoru vseh služb pri reševanju,

+ dobra izurjenost in izobraženost gasilcev,

+ redne vaje reševanja za primer nesreče,

+ nadzorni center dela neprekinjeno 24 ur na dan, usposobljeno osebje.

Pomanjkljivosti:

- brez omejitev prevoza nevarnih snovi

- zasilne izhodne poti niso označene z zasilno osvetlitvijo

Načrtovano za prihodnost:

• zapornice na portalih

Predor Karavanke

Ocena: zadovoljivo

Dobro:

+ obvezna najava prevozov nevarnih snovi pri upravljalcu predora, spremljevalna vozila za prevoze določenih nevarnih snovi,

+ informativne table z variabilnimi napisi ali oznakami, prav tako semafor pred predorom,

+ zvočniki na portalih in v predoru,

+ prometne informacije na voljo v celotni dolžini predora, možnost vklopa dodatnih informacij v več jezikih,

+ svetle stene predora,

+ samodejno nadziranje in uravnavanje prezračevanja,

+ samodejno štetje prometa,

+ video nadzor v celotni dolžini predora,

+ odstavne niše na razdalji 900 metrov, izmenično na vsaki strani predora,

+ telefoni za klic v sili na razdalji 212 metrov, zvočno izolirani,

+ zasilni izhod dobro označen z zasilnimi lučmi, označeni sta smer reševanja in oddaljenost do izhoda,

+ samodejni sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevanja ob požaru in samodejna zapora predora,

+ posebni programi prezračevanja ob požaru ob upoštevanju vzdolžnega strujanja zraka; sistem za prezračevanje dovolj zmogljiv, zapornice!!! za uravnavanje zraka daljinsko upravljane, delovanje sistema preskušeno v vaji s požarom, izdelane meritve strujanja zraka ob prezračevanju,

+ ročni gasilni aparati na vsakih 212 metrov,

+ možno stalno komuniciranje na vseh mestih v predoru vseh služb pri reševanju,

+ dobra izurjenost in opremljenost gasilcev,

+ redne vaje reševanja za primer nesreče,

+ nadzorni center dela neprekinjeno 24 ur na dan, v njem dela usposobljeno osebje.

Pomanjkljivosti:

- enocevni predor s prometom v obe smeri,

- brez zvočnikov,

- brez samodejnega shranjevanja video posnetkov ob neobičajnih situacijah,

- ni dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti,

- vaje reševanja le na vsake štiri leta

Načrtovano za prihodnost:

• digitalno video shranjevanje podatkov (leta 2005),

• zvočniki na portalih in v odstavnih nišah  (leta 2005),

• posodobitev sistema za sprejemanje radijskega signala (leta 2006),

• posodobitev portalov in informacijskih tabel (leta 2006),

• izgradnja dodatnega zasilnega izhoda in izboljšanje prezračevanja (leta 2010).

Klikni za tabelo z rezultati ocenjevanja!

Povezava na AMZS stran s podrobnimi opisi do sedaj ocenjenih evropskih predorov!