Kakšna različnost! Ko se z avtom pelješ skozi predor s hitrostjo 100 km/h, se zdi to nekaj povsem običajnega. A če stojiš sredi predora, avto povzroča toliko piša in hrupa, da se ti zdi, da je takšna hitrost odločno prevelika. In če stojiš pred vhodom v predor, dobiš občutek, da se vozniki vanj podajajo zelo smelo in brez vsakršnega razmisleka, kaj jih lahko čaka v predoru. Semafor, ki je postavljen pred predorom, se marsikomu zdi bolj za okras kot pa resno opozorilo, spreminjajoči prometni znak, ki omejuje hitrost vožnje, pa tudi le malokdo upošteva. Še posebej tedaj ne, če je hitrost omejena na na primer 60 km/h. Ko v nadzorni sobi predora prek video kamere spremljaš promet ob vstopu v predor in tudi spremljaš hitrost vsakega avta, lahko hitro ugotoviš, da se vozniki vse premalo zavedajo nevarnosti, ki lahko preži v predoru.

Takšne občutke sem dobil ob ocenjevanju varnosti predora Jasovnik na štajerski strani Trojan, zaenkrat našega edinega dvocevnega predora, ki je daljši kot 1500 metrov, njegova varnost pa je bila ocenjena v okviru letošnjega ADAC ocenjevanja predorov. To je tradicionalno ocenjevanje, ki je še posebej pridobilo na pomenu po nekaterih hudih prometnih nesrečah v predoru pod Mont Blancom in v avstrijskih predorih. Tako je bilo doslej ocenjenih že 119 predorov, od tega letos 27. Avto-moto zveza Slovenije že nekaj let tesno sodeluje z ADAC tudi pri ocenjevanju slovenskih predorov, tako da že imamo varnostni oceni za predora Karavanke in Ljubelj - o njunih ocenah smo podrobneje pisali v prejšnjih letih - letos pa smo dobili še oceno za predor Jasovnik.

Test 27 predorov

V letošnjem ocenjevanju so strokovnjaki družbe DMT, ki je tehnični izvajalec ocenjevanja, pregledali 27 predorov v devetih evropskih državah. Tudi letos ADAC ni dobil dovoljenja za ocenjevanje italijanskih predorov, zato pa sta bila prvič ocenjena dva hrvaška predora.

Devet ocenjenih predorov je dobilo oceno zelo dobro, prav tako devet predorov  - med njimi tudi predor Jasovnik - oceno dobro, pet predorov oceno zadovoljivo, en predor oceno zadostno, trije predori pa oceno pomanjkljivo oziroma slabo.

Najboljši v Nemčiji, najslabši na Hrvaškem

Najboljšo oceno na testu je dobil nemški predor Rennsteig pri Oberhofu, na drugem mestu pa je bil tudi nemški predor Berg Bock pri Meiningenu. Na tretje mesto se je uvrstil španski predor de la Cumbre na kanarskem otoku  La Palma.

Najslabšo oceno na testu je dobil tudi slovenskim voznikom dobro znani predor Učka v hrvaški Istri. Druga dva predora z najnižjo oceno pomanjkljivo sta nemški predor Wattkopf pri Ettlingenu in hrvaški predor Tuhobi} na cesti Reka - Zagreb.

Predor Jasovnik je dobil oceno dobro in je tako med vsemi tremi doslej ocenjenimi slovenskimi predori dobil najvišjo oceno. Predor Karavanke je namreč lani dobil oceno zadovoljivo, predor Ljubelj pa je pred dvema letoma dobil oceno pomanjkljivo, a so bila po ocenjevanju že opravljena nekatera dela, ki naj bi pripomogla k večji varnosti.

Predor Jasovnik

Predor Jasovnik je zaenkrat še edini slovenski dvocevni predor, ki je daljši kot 1,5 km, kar je dogovorjena spodnja meja za uvrstitev na seznam ocenjenih predorov. Že zato, ker je predor dvocevni, vsaka cev pa ima po dva vozna pasova, zagotavlja veliko večjo varnost kot pa enocevni predori, kjer promet poteka le po enem voznem pasu v vsako smer in lahko pride do čelnega trčenja, medtem ko pri dvocevnih predorih lahko pride predvsem do naletov vozil. Predor Jasovnik je tudi najmlajši med vsemi tremi slovenskimi predori, saj je promet po njem stekel leta 2002, kar pomeni, da so načrtovalci lahko upoštevali nekatera nova spoznanja pri gradnji in opremi predorov. Bistvena prednost predora Jasovnik pred drugima slovenskima predoroma pa je v tem, da sta obe predorski cevi med seboj povezani. Prečne povezave so seveda zaprte z velikimi jeklenimi vrati, ki pa jih v sili lahko odprejo in omogočijo dostop gasilskih in reševalnih vozil iz ene predorske cevi v drugo. Prav tako ta povezava omogoča beg oziroma reševanje ljudi, saj lahko hitro in enostavno pridejo iz cevi, v kateri je nesreča, v drugo predorsko cev.

Pri ocenjevanju predora Jasovnik so bile kot dobre lastnosti upoštevane:

• dve predorski cevi s prečnima povezavama, ki sta s tem tudi dodatni poti za reševanje in bežanje iz predora,

• avtomatsko beleženje prometa,

• video nadzor celotnega predora, saj so video kamere postavljene na 100 metrov,

• sprejem radijskega signala v celotni dolžini predora, možnost pošiljanja sporočil v večih jezikih,

• zagotovljene so odstavne niše,

• telefoni za klic v sili so zavarovani proti hrupu,

• ob klicu v sili se samodejno vklopi video kamera, ki zagotavlja sliko z mesta klica, in samodejna omejitev hitrosti v prometu prek spreminjajočih se prometnih znakov,

• zagotovljene so luči za zasilno osvetlitev, poti reševanja in razdalje do prvega izhoda so označene,

• reševalne poti so brez ovir,

• vgrajen je sistem za samodejno javljanje požara v predoru,

• ob samodejnem sporočilu o požaru se samodejno vključi prezračevanje predora po programu za prezračevanje ob požaru in samodejno zaprtje prometa skozi predor z rdečo lučjo na semaforju,

• posebni programi za prezračevanje ob požaru; sistem za prezračevanje ob požaru je ustrezno dimenzioniran, učinkovitost prezračevanja je bila preskušena s simuliranim požarom,

• ob dvigu gasilnega aparata se samodejno vklopi ustrezna video kamera, prav tako pa se tudi samodejno vklopi rdeča luč na semaforju pri vstopu v predor za zaporo prometa v predoru,

• dobra izurjenost in opremljenost gasilcev,

• redne vaje za reševanje,

• prevozne reševalne poti na razdalji 440 metrov.

 …kot slabe pa so upoštevali:

• da je brez omejitev pri prevozu nevarnih tovorov,

• da nima zapornic pred vstopom v predor,

• da rob vozišča ni ustrezno - dovolj dobro označen,

• da ni vgrajenih zvočnikov,

• da ni zagotovljena nadomestna energija ob izpadu elektrike,

• da so gasilni aparati le na vsakih 440 metrov

• da poklicni gasilci potrebujejo približno pol ure vožnje do predora.

Med ukrepi, ki naj bi zagotovili še večjo varnost v predoru Jasovnik, so:

• ureditev prevoza nevarnih snovi,

• namestitev zapornic pred vstopom v predor, kar bi omogočilo tudi fizično zaprtje prometa - sedaj le z rdečo lučjo na semaforju,

• dopolnitev spreminjajoče se prometne signalizacije še z dodatnimi napravami - sedaj le prometni znaki,

• izboljšava oznak v predoru tako, da bodo še bolj jasne in nazorne.

Vsekakor gre pri tem opozoriti na prevoz nevarnih snovi skozi predor, saj v Sloveniji nimamo vzpostavljenega ustreznega sistema, ki bi zagotavljal varen prevoz nevarnih snovi. Tako nikoli ne veste, ali je v predoru, skozi katerega se peljete, tudi tovornjak z nevarnimi snovmi, kar seveda bistveno poveča možnost za nesrečo. Ministrstvo za okolje bo temu nedvomno moralo nameniti večjo pozornost.

Najslabši predor pod Učko

Zapisali smo že, da je najslabšo oceno na testu dobil predor Učka v hrvaški Istri. Zgolj za ponazoritev, kako različna je lahko varnost v predoru, naj naštejemo nekaj pomanjkljivosti predora Učka:

• poškodbe na cestišču,

• radijski signal ne seže po celi dolžini predora,

• odstavne niše niso pravilno postavljene,

• telefoni za klic v sili niso zaščiteni proti hrupu,

• brez zasilnih izhodov in poti za reševanje,

• brez zasilne osvetlitve ob požaru, ni oznak za oddaljenost izhoda in smer izhoda iz predora,

• pri požaru ni samodejnega vklopa ventilacijskega sistema, ni samodejnega alarmiranja gasilcev in ni samodejne zapore prometa v predoru,

• predor nima posebnega sistema za prezračevanje ob požaru, razdalja prezračevanja ob požaru je predolga, učinkovitost prezračevalnega sistema ni dokazana s preskusom,

• ventilatorji niso odporni na vročino,

• gasilci imajo dihalne aparate le za 40 minut.

Tabela rezultatov: