Kaj moramo upoštevati pri vožnji avtomobila ob jemanju zdravil?

To, da pod vplivom alkohola ne smemo voziti avtomobila, ker to bistvno poslabša naše sposobnosti za vožnjo, je znano vsakomur. Prav tako, da je prepovedana vožnja pod vplivom drog. Veliko manj pozornosti pa namenjamo dejstvu, da za volan ne smemo sesti tudi pod vplivom nekaterih zdravil, kajti nekatera zdravila lahko prizadanejo človekove psihofizične sposobnosti in zmanjšajo njegovo sposobnost za varno vožnjo motornega vozila. Pa prepoved ne velja samo za vožnjo motornega vozila, temveč se moramo zavedati, da jemanje določenih zdravil vpliva na naše počutje in sposobnosti, zato moramo to upoštevati tudi kot kolesarji ali celo kot pešci.

Skupine zdravil

Raziskave so pokazale, da nekatera zdravila ne vplivajo na vozniške sposobnosti, druga pa jih bolj ali manj zmanjšujejo. Strokovnjaki so zdravilne učinkovine razdelili v tri skupine oziroma katregorije glede na njihov vpliv na psihofizične sposobnosti. Negativne učinke zdravil, ki so razvrščena v določeno skupino, lahko za boljšo ponazoritev primerjamo s prizadetostjo, ki jo povzročijo določene koncentracije alkohola.

V prvo skupino sodijo zdravila brez vpliva na sposobnost za vožnjo ali z zanemarljivim vplivom, kar pomeni, da je njihov vpliv podoben, kot če imamo v krvi pod 0,5 g alkohola na kg krvi.

V drugi skupini so zdravila z manjšim ali srednjim vplivom na vozniške sposobnosti, kar pomeni, da je njihov vpliv podoben kot če imamo v krvi med 0,5 in 0,8 g alkohola na kg krvi.

V tretjo skupino sodijo zdravila z močnim in nevarnim vplivom na vozniške sposobnosti, kar pomeni, da je njihov vpliv podoben kot če bi imeli v krvi več kot 0,8 g alkohola na kg krvi. Uporaba te skupine zdravil je nezdružljiva z vožnjo motornih vozil. Večina teh zdravil je psihoaktivnih zdravil.

Prepoznavanje vpliva psihoaktivnih zdravil na vozniške sposobnosti

V Sloveniji že vrsto let uporabljamo oznake o previdnostih pri zdravilih, ki vsebujejo psihotropne snovi. Oznake ob izdaji dovoljenja za promet z zdravilom določi organ, ki je pristojen za zdravila.

Oznaki za psihoaktivna zdravili na zunanji ovojnini sta:

∆ trikotnik (relativna prepoved upravljanja vozil) – prazen trikotnik v barvi teksta,

∆ trikotnik (absolutna prepoved upravljanja vozil) – poln trikotnik v rdeči barvi.

Tudi nekatera druga zdravila, ki na ovojnini sicer nimajo takšne oznake, lahko v določenih okoliščinah pomembno vplivajo na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti. Takšna zdravila so na primer zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, pa tudi kapljice ali mazila za oči.

Nasvet zdravnika ali farmacevta

Zdravniki in farmacevti so dobro obveščeni, katera so tista zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti in o tem tudi obveščajo uporabnike zdravil. Seveda pa včasih ni dovolj, da zdravnik ali farmacevt uporabnika opozori na lastnosti zdravila, temveč voznika zanimajo tudi nekatera druga vprašanja, kot na primer, kakšna je intenziteta in trajanje učinkov, kaj je mogoče storiti, da se zmanjša tveganje pri vožnji motornega vozila, pa tudi druge negativne posledice uporabe zdravila.

Navodilo za uporabo zdravila

Uporabnik se lahko o lastnostih zdravila pouči tudi iz zdravilu priloženega navodila za uporabo, saj to vsebuje podatke, namenjene bolniku oziroma uporabniku zdravila. Prav zato naj bi bilo navodilo napisano v laiku razumljivem jeziku, vsebovalo pa naj bi tudi opozorilo o morebitnih učinkih na sposobnost vožnje. Je pa seveda vprašljivo, koliko uporabnikov prebre navodilo za uporabo. Vsekakor je priporočljivo, da uporabnik za zdravilo, ki ima na ovojnini oznako trikotnika, prebere navodilo za uporabo zdravila.

Toliko receptov kot prebivalcev Slovenije

Leta 2006 je bilo v Sloveniji predpisanih in izdanih več kot 2 milijona receptov za zdravila, ki imajo oznako trikotnika, to je zdravila, ki vpliva na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti. Od tega je bilo 334.364 receptov z zdravili, ki so označeni s polnim trikotnikom in 1.869.288 receptov za zdravila, ki so označena s praznim trikotnikom. To torej pomeni, da je bilo receptov z oznako trikotnika več kot je prebivalcev Slovenije. Med vsemi izdanimi recepti pa je bil kar vsak šesti recept za zdravilo z oznako trikotnika, kar dovolj nazorno dokazuje, da uporabe psihoaktivnih zdravil še zdaleč ni tako malo, kot bi kdo pričakoval.

V Sloveniji sicer nimamo podatkov in ocen, kolikšen je delež ljudi, ki vozijo pod vplivom zdavil, zato pa je znana ocena, kolikšen je strošek zaradi smrti in poškodb v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki, uporabniki psihoaktivnih zdravil. Nizozemski farmacevt prof. Johan de Grier je namreč ocenil, da je bila ta škoda v Evropi leta 2003 kar 6,3 milijarde evrov.

Zapletene povezave

Povezave med učinki zdravil in varno vožnjo so zelo zapletene, mnogo bolj kot v primeru alkohola, njihovo pojasnjevanje pa zahteva obravnavo z različnih vidikov. Povezave med zdravili in varno vožnjo niso vedno negativne. Včasih je celo izjemno pomembno, da bolnik zdravljenje z zdravilom nadaljuje, saj tako preprečuje nastanek stanj, ki bi bila zanj kot udeleženca v prometu še bolj tvegana. Za razliko od alkohola in prepovedanih drog učinkov zdravil ne moremo obravnavati izolirano od znakov bolezni. Mnogo pomembnejša je torej interakcija med učinkom zdravila in bolezensko simptomatiko. Ob tem je pomembno, da imamo največ podatkov za tiste zdravilne učinkovine, ki jih največkrat zasledimo med udeleženci v cestnem prometu. To so uspavala, pomirjevala, anksiolitiki, antidepresivi, antipsihotiki, opioidni analgetiki, antihistaminiki.

Nekatere farmakoepidemiološke študije so pokazale, da uporaba določenih psihoaktivnih zdravil po navodilih zdravnika ne pomeni posebnega zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti, pa tudi ne povečanega tveganja za nastanek prometnih nezgod v cestnem prometu. Zato so v večini evropskih držav tudi uporabniki psihoaktivnih zdravil pod določenimi pogoji obravnavani kot zmožni za voznika motornih vozil in vožnja motornega vozila pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki jih uporabnik jemlje po navodilu zdravnika, ni obravnavana kot prekršek. Vsekakor pa morajo ti vozniki, uporabniki zdravil, delovati odgovorno, v povezavi z zdravnikom morajo preverjati zdravstveno stanje, v kritičnih obdobjih (uvajanje novega zdravila, povečevanje ali zmanjševanje odmerka) pa morajo opustiti vožnjo.

Glavni in stranski učinki

Negativen vpliv na čovekove psihofizične sposobnosti imajo zdravila, ki neposredno vplivajo na določene funkcije centralnega živčevja (psihoaktivna zdravila). Lahko pa zdravila vplivajo posredno, na primer tako, da znižujejo arterijski pritisk, znižujejo koncentracijo glukoze v krvi, vplivajo na vid in podobno. Vpliv zdravila je torej lahko posledica glavnega, želenega učinka zdravila, včasih pa je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti tudi posledica stranskih ali tudi neželenih učinkov zdravil.

Vpliv zdravila na sposobnost vožnje je odvisen od vrste zdravila, odmerka in časa po zaužitju. Pomembne so tudi voznikova prilagoditev na učinek zdravila, sodelovanje bolnika, čas v poteku zdravljenja (večje tveganje je ob začetku), sprememba odmerka, ukinitev zdravljenja, stranski učinki (ti niso prisotni ves čas zdravljenja in ne pri vseh predstavniških skupinah).

Pravica do obveščenosti in dolžnost spoštovanja navodil

Število oseb, ki jemljejo zdravila in so hkrati udeleženci v cestnem prometu, se povečuje. Neželeni učinki zdravil na psihofizično sposobnost so lahko pomemben vzrok za nastanek prometnih nesreč, zato je še kako pomembno, da so uporabniki zdravil o škodljivih vplivih zdravil dobro poučeni, a seveda tudi, da uporabniki zdravil upoštevajo navodila zdravnikov in farmacevtov – tako zaradi svoje varnosti kot tudi varnosti drugih udeležencev v prometu.

Kdaj je nevarnost še večja?

Do večjega tveganja pri uporabi zdravil lahko pride:

- pri jemanju zdravil in sočasnem uživanju alkoholnih pijač,

- pri jemanju več zdravil hkrati, tudi takih, ki jih kupimo brez recepta,

- v obdobju uvajanja novega zdravila,

- v obdobju prenehanja uporabe zdravila,

- ob občasnem ali rednem jemanju zdravil na recept brez zdravnikovega nadzora,

- uporabi prevelikih ali premajhnih odmerkov,

- zlorabi zdravil,

- jemanju zdravil, ki so bila predpisana drugi osebi.

Kazen najmanj 950 evrov