Kaj ekologija, proračun!
Poraba ekološke takse, zbrane s prodajo novih avtomobilov

Z avtomobili ni prav nič drugače kot z ogromno količino nakupovalnih plastičnih vrečk. Vedno bolj postajajo potrošni material. Ne verjamete? Tudi med vrečkami so razlike - če mislite, da je statusno avtomobil tako zelo drugačen artikel - na enih lahko piše prada, na drugih pa na primer le mobitel. Tako enih kot drugih pa je preveč. In tudi avtomobilov ni malo: leta 2002 je na cesto po vsem svetu zapeljalo 59.587.416 novih. Skoraj 60 milijonov! Ureditev je tudi tokrat taka, da razviti svet pošilja svoje izrabljene avtomobile v velikih množicah z ladjami na tiste konce sveta, kjer avtomobilov primanjkuje tako zelo kot vode, hrane in oblek. Na tak način se od smeti poslovimo najenostavneje in pri tem še celo dobro zaslužimo.

Lani s takso zbrali 800 milijonov tolarjev

Kljub temu precej avtomobilov ostane doma in tako se je začela z izrabljenimi avtomobili pred časom Evropa resno ukvarjati. Ker gremo kmalu tja tudi mi, se moramo začeti s svojimi smetmi ukvarjati tudi mi - kdo ve, kdaj bi se začeli sicer. Do vstopa v Evropsko unijo se je naša vlada obvezala vzpostaviti in zagotoviti sistem ravnanja z izrabljenimi vozili, natančneje s tistimi, ki so namenjena prevozu največ osmih potnikov in vozilom za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso 3,5 tone. Za vzpostavitev sistema razgradnje izrabljenih motornih vozil je odgovorno ministrstvo za okolje, prostor in energijo, pri informacijski podpori sistema in urejanju plačila stroškov razgradnje pa z njim sodelujeta notranje in finančno ministrstvo. Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo smo izvedeli, da znašajo prihodki iz naslova plačil takse na izrabljena vozila (Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, Ur. l. RS, št. 13/03, v veljavi od 1. marca 2003) v letu 2003 osemsto milijonov tolarjev.

Za ekološke namene le 120 milijonov tolarjev

Od teh sredstev je bila predvidena poraba v proračunu za leto 2003 za delovanje javne službe predelave izrabljenih vozil pri MOPE v višini 120 milijonov, ostalo pa so prihodki tako imenovanega integralnega proračuna. Ker koncesionarji za predelavo izrabljenih vozil zaradi pritožbe na javnem razpisu lani niso bili izbrani, ta sredstva še niso bila v celoti porabljena. Za vzpostavitev informacijskega sistema razgradnje izrabljenih motornih vozil je bilo porabljenih 11 milijonov tolarjev, za povračila proizvajalcem, ki so za vozila plačali takso in jih kasneje oplemenitili ter nato izvozili, pa 60 milijonov tolarjev. Preostala zagotovljena sredstva (49 milijonov tolarjev) niso bila porabljena. V proračunu za leto 2004 pa je iz naslova takse za predelavo izrabljenih motornih vozil zagotovljenih 450 milijonov tolarjev.

Letos dražja taksa

Po navedeni uredbi o taksi za obremenjevanje okolja je znesek takse za leto 2003 znašal 10 tolarjev na kg vozila, za leto 2004 pa je cena 14 tolarjev na kg vozila.
Evropska unija je leta 2000 sprejela direktivo (2000/53/EC), ki določa zahteve na področju ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Države članice so morale direktivo prenesti v svoj pravni red do aprila 2002. Glavne zahteve direktive so, da se vzpostavi sistem zajema izrabljenih motornih vozil na celotnem območju države ter da se do konca leta 2006 predela že najmanj 85 utežnih odstotkov (do 2015 pa 95 utežnih odstotkov) izrabljenega motornega vozila, in sicer tako, da se najmanj 80 odstotkov (do 2015 pa 85 odstotkov) materialov ponovno uporabi ali snovno predela. Po 1. juliju 2003 se pri proizvodnji vozil prepoveduje uporabo kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma.

Razpis še ni končan

Proizvajalci oziroma uvozniki pa nosijo bistveni del stroškov za predelavo tistih vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1. 1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na to, kdaj so bila prvič na trgu. Predpisani so tudi podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji ali uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati, hkrati pa morajo o razgradnji avtomobilov poročati Evropski uniji.

V Sloveniji so pravne podlage za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili določene v zakonu o varnosti cestnega prometa. Februarja lani je že bila sprejeta uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03), ki je tudi podlaga za podelitev koncesij za opravljanje te javne službe.

Kot rečeno, javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, objavljen aprila lani, še ni končan. Vlada tako še ni podelila koncesij, vendar je z nedavno spremembo omenjene uredbe omogočila, da začasno določi tri izvajalce javne službe. Ti bodo opravljali dejavnost, dokler ne bodo zaključeni postopki javnega razpisa oziroma dokler ne bodo izbrani koncesionarji.

Naloge koncesionarjev

Izvajalci bodo v centrih za obdelavo - vsak na svojem dodeljenem delu območja države - opravljali razgradnjo avtomobilov, obenem pa bodo odgovorni za organizacijo lastne mreže prevzemnih mest. Lastniki avtomobilov bodo svoja izrabljena vozila pripeljali do prevzemnih mest, od koder bodo oddana v center za obdelavo, lahko pa jih bodo oddali tudi neposredno v center za obdelavo. Ob tem naj povemo še to, da je tik pred sprejemom tudi pravilnik o uporabi potrdila o razgradnji/uničenju izrabljenega motornega vozila in o uporabi izjave o lokaciji vozila, ki ju bo moral imeti zadnji lastnik izrabljenega vozila. To pa ni edina obveznost zadnjega lastnika odsluženega avtomobila.

Potrdilo o razgradnji odsluženega avta

Bistvena novost novega sistema je, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler upravni enoti oziroma prijavno/odjavni službi ne bo predložil potrdila, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Zato bo moral svoje vozilo najprej odpeljati do najbližjega prevzemnega mesta, ki od njegovega bivališča ne bo oddaljeno več kot 50 kilometrov. Tu bo z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkazal lastništvo avtomobila in plačal stroške razgradnje.

Cena storitve bo znašala okrog 20.000 tolarjev oziroma 21,6 tolarjev za kilogram teže avtomobila. Po plačilu storitve bo lastnik prejel potrdilo o razgradnji. Stroške razgradnje bo lastnik avtomobila plačal le za avtomobil, kupljen pred 1. marcem 2003, po 1. 1. 2007 pa obveznost plačila prevzamejo proizvajalci oz. uvozniki avtomobilov.

Za avtomobile, kupljene po 1. marcu 2003, pa lastnikom že zdaj ne bo treba plačati stroškov, saj so ti vključeni v ceno avtomobila (skladno z uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, Ur. l. RS, št. 13/03 2003).

Medtem ko je v Evropski uniji leta 2000 nastalo okoli 13,4 milijona izrabljenih motornih vozil, do leta 2015 pa naj bi njihovo število zraslo že na 17 milijonov, pa je ocena ministrstva za okolje, prostor in energijo, da v Sloveniji letno nastaja okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih avtomobilov.

Je že prepozno?

V razmislek pa še ena generalska; bitka je namreč že za nami, vojna pa bo, kot je videti, še zelo dolga. Pred desetimi leti smo vedeli, da se bo z vstopanjem naše države v Evropsko unijo vozni park hitro povečeval - zakaj se nismo že takrat vprašali, kje bodo umrle vse katrce, stoenke, jugoti in fičoti. Je še dovolj zgodaj in lahko rečemo bolje zdaj kot nikoli?

Na vrh strani