![]()
|
||||
![]() Cene goriv na naših bencinskih servisih Inflacija je pri nas spet postala beseda, ki jo pogosto izgovarjamo. A ne zgolj izgovarjamo, temveč tudi (ob)čutimo v naši denarnici, saj so se številni izdelki precej podražili. Eden od vzrokov so tudi cene goriva, kajti nafta se draži, to pa vpliva tudi na cene bencina in dizelskega goriva na bencinskih črpalkah. Z uvedbo evra smo kar nekako spregledali, kako so se povečale cene goriv, saj je vsako-kratno povečanje cen goriv le za nekaj centov, a ko potegnemo črto, ugotovimo, da je skok cen precejšen. Prav zato je toliko bolj dobrodošlo, če lahko za gorivo odštejemo manj, kot je določena cena. Ja, tudi gorivo se da kupovati ceneje ali s popustom.
Slovenija je menda Cene naftnih derivatov določa država Kot rečeno, v Sloveniji cene naftnih derivatov določa država po že nekaj let znani formuli, ki upošteva gibanje cen nafte na svetovnem trgu. V drugih državah se cene naftnih derivatov oblikujejo prosto, pri čemer je seveda najbolj pomembno, da državni nadzorni organi preprečijo kartelne dogovore, s katerimi bi se trgovci z naftnimi derivati dogovorili za dirigirane cene. Zaradi prostega oblikovanja cen je na primer v Nemčiji povsem običajno, da so cene naftnih derivatov kar precej različne v posameznih zveznih deželah. Prav tako so različne cene v različnih okoljih: najdražji so derivati na bencinskih črpalkah ob avtocestah, cenejši so ob običajnih cestah ali v naseljih. Cene so odvisne tudi od ponudbe in povpraševanja. Tako se v Nemčiji cene naftnih derivatov povečajo pred velikonočnimi prazniki ali med poletnimi počitnicami, ko se veliko ljudi odpravi na potovanje in je poraba, s tem pa tudi povpraševanje večje od običajnega. Trg nima vpliva Pri nas ponudba in povpraševanje ne vplivata na ceno naftnih derivatov, kajti država pri oblikovanju cen upošteva druge dejavnike. Tako je cena nafnih derivatov sestavljena iz cene surovine, davkov, trošarine in marže trgovcev z derivati. Če predpostavimo, da na ceno nafte oziroma izdelkov iz nje ne moremo vplivati, saj nimamo domače nafte, zato jo moramo kupovati na tujih trgih, država na ceno naftnih derivatov lahko vpliva z višino trošarine. S tem vzvodom skrbi za polnjenje državnega proračuna, hkrati pa mora nastaviti takšne cene naftnih derivatov, da ne vplivajo (pre)močno na rast cen oziroma inflacijo. Cene prevozov pač vplivajo na skoraj vse cene izdelkov in tudi storitev. Marže oziroma zaslužki trgovcev z naftnimi derivati so tudi določene, saj bi si sicer trgovci z bencinom in dizelskim gorivom morda želeli odrezati prevelik kos pogače, ki jo ponuja trgovina z naftinimi derivati. Smo torej slovenski porabniki prisiljeni kupovati bencin in dizelsko gorivo po ceni, ki jo določi slovenska država? Praviloma že, kajti možnosti, da bi cenejši bencin kupovali čez mejo, ni, saj bencin v nobenih od naših sosed zaenkrat ni cenejši kot v Sloveniji. Kljub temu pa ni nujno, da bencin ali dizelsko gorivo kupimo po državno določeni ceni, kajti tudi že v Sloveniji so nekateri ponudniki, ki gorivo ponujajo nekoliko ceneje. Resda razlike v cenah niso velike, a stari rek pravi: kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača. Cenejše gorivo pri En plusu Na teh avtomatiziranih bencinskih črpalkah kupci lahko plačujejo gorivo s plačilnimi karticami (Maestro, Karanta, Eurocard, Diners, Visa, ..., izjema je le kartica American Express), z gotovino, lahko pa tudi z moneto prek mobilnega telefona. Pri plačilu z gotovino po vloženi gotovini uporabnik lahko natoči gorivo do vplačanega zneska. Če se je uštel ali namenoma (ni imel manjših bankovcev) vplačal večji znesek, kot je bila količina natočenega goriva, mu avtomat izda potrdilo o preplačilu, ki ga lahko vnovči ob ponovnem točenju goriva, medtem ko denarja ne vrača. Pri plačilu s plačilno kartico avtomat najprej zahteva avtorizacijo. Uporabnik vpiše željen znesek nakupa goriva in če banka odobri plačilo, lahko začne točiti gorivo. Lahko natoči do največ vpisanega in avtoriziranega zneska, lahko pa tudi manj. Tedaj mu banka z računa seveda odvzame samo porabljen znesek. Upravljanje z avtomatiziranim točilnim mestom je enostavno, saj ima poleg pisnega tudi glasovno upravljanje, tako da uporabniki praviloma nimajo težav. Vse črpalke 24-7 so video nadzorovane, kar zagotavlja primerno stopnjo varnosti. Ponujajo eurosuper 95 oktanski bencin in dizelsko gorivo, 98 oktanskega super bencina pa ne prodajajo. Več podrobnosti na spletni strani www.en-plus.si. Pri Tušu najprej nakup v trgovini, nato cenejše gorivo Drug način nakupa cenejšega goriva ponujajo Tuševi bencinski servisi. Predpogoja za cenejši nakup sta posedovanje Tuševe klubske kartice in enkraten nakup v Tuševih marketih in supermarketih. Nakup v Tuševih trgovinah zabeležijo na imetnikovo klubsko kartico, s katero potem uporabnik lahko kupi cenejši bencin. Popust je odvisen od vrednosti nakupa, upoštevajo pa ga za nakup največ Ponudba zasebnikov Cenejše gorivo ponujajo tudi nekateri zasebni bencinski servisi, ki pa imajo praviloma eno ali zelo malo poslovalnic. Cenejše gorivo za člane AMD? V tujini je kar nekaj avtomobilskih klubov, ki svojim članom zagotavljajo cenejši nakup goriva. Nekateri avtomobilski klubi imajo svoje bencinske črpalke z nižjimi cenami goriva, spet drugje so se za popuste dogovorili z določenimi trgovci z naftnimi derivati, ki imajo tudi svojo mrežo bencinskih črpalk. Tudi Avto-moto zveza Slovenije si že precej časa prizadeva, da bi svojim članom omogočila cenejši nakup goriva. O tem se je in se še pogovarja z raznimi možnimi partnerji, ki bi članom AMD ob predložitvi veljavne članske izkaznice odobrili ustrezen popust na ceno goriva. Vse kaže, da v dobi vse večje konkurenčnosti kmalu – predvidoma v drugi polovici letošnjega leta – lahko pričakujemo še eno ugodnost za člane AMD: cenejši nakup goriva. Takrat bo še toliko bolj veljalo že sedaj veljavno geslo: Modro je biti naš član. Navzgor, a tudi navzdol: cene goriv v zadnjih letih Zanimivo je pogledati gibanje cen goriva na slovenskem trgu v zadnjih letih. Pred štirimi leti, sredi marca 2004, je stal liter eurosupra 95 oktanskega neosvinčenega bencina 190,60 tolarja, leto pozneje, torej marca leta 2005 206,20 tolarja. Konec oktobra leta 2005 je bila cena že 239,40 tolarja, kar je približno evro po sedanjem menjalnem tečaju tolar – evro. Pred pol leta je bila cena natančno evro, oktobra lani je padla na 98 centov. Sredi marca letos smo za liter eurosupra plačevali 1,058 evra za liter. Dizelsko gorivo je bilo praviloma cenejše kot bencin, sedaj pa je že nekaj časa dražje kot bencin. Tako smo sredi leta 2005 za liter dizelskega goriva plačevali 222,5 tolarja, oktobra 2005 pa je bila cena 239,60 tolarja, torej skoraj evro po sedanjem menjalnem tečaju. Pred pol leta smo za liter dizla odšteli 97,2 centa, sedaj pa liter dizla stane kar 1,113 evra. Kakovost goriva: različni dobavitelji Ponudba goriva na slovenskem trgu je zelo pestra. Največi delež imata seveda Petrol in OMV, potem so tudi še Agip, Ina, Mol, ... Z naftnimi derivati trgujejo tudi razne druge družbe, ki gorivo kupujejo na prostem trgu. Tako na primer gorivo za črpalke 24-7 dobavlja madžarski Mol. Kakovost goriva je predpisana s standardi o kakovosti goriva. V javnosti je kar precej ugibanj o različni kakovosti goriv, a doslej nam znane opravljene meritve teh trditev niso potrdile. Prav zato je AMZS v načrt svojih testiranj vključila tudi testiranje kakovosti goriva na naših bencinskih črpalkah po standardih, ki veljajo za vse naše teste. Tedaj – kdaj bo to, še ne moremo zapisati, ker se o testu še dogovarjamo – bomo lahko zapisali tudi verodostojne podatke na to temo.
|
||||