Ksenonska tehnologija je zagotovo ena od najbolj dobrodošlih avtomobilskih tehnoloških pridobitev. A industrija nadomestnih delov in predelav že nekaj časa ponuja tudi sisteme za naknadno vgradnjo; ti so običajno cenejši od originalnih, vendar je njihova tehnična ustreznost vprašljiva.

Da ksenonski žarometi svetijo močneje in dlje od običajnih halogenskih, lahko potrdi vsak, ki je že kdaj sedel za volan avtomobila, ki je bil opremljen s to svetlobno tehnologijo. Tudi zato so ksenonski žarometi med najbolj priljubljenimi deli s seznama dodatne avtomobilske opreme. Gre za še razmeroma drago opremo, a tudi pri tej tehnologiji cena pada; ksenon že nekaj časa ni namenjen zgolj avtomobilom višjih razredov, ampak ga je mogoče naročiti tudi za manjše, mestne avtomobile.

Kaj pa naknadna vgradnja? Obstajata dve poti, da voznik pride do novih ksenonskih žarometov za svoj (stari) avto. Prva predvideva nakup celotnega sklopa ksenonskega žarometa, v katerem so ksenonske žarnice s pripadajočo opremo, sistem za samodejno nastavljanje višine snopa in sistem za pranje žarometov. Ponudnikov tovrstnih sklopov ni veliko, med njimi pa velja omeniti nemško podjetje Hella, ki takšne sklope ponuja za široko paleto avtomobilov.

Druga pot do ksenonskih žarometov je cenejša; z malo brskanja po svetovnem spletu hitro pridemo do ponudnikov nepopolnih ksenonskih luči, ki običajno v kompletu prodajajo le ksenonske žarnice in predvklopni sistem. Takšni kompleti stanejo pri nas od 200 do 400 evrov. Marsikateremu mlademu vozniku, ki se spušča v predelavo svojega avtomobila, je postopek znan: pri enem od (zaenkrat še redkih) ponudnikov ksenonskih sistemov za naknadno vgradnjo kupi ksenonski komplet z električnimi kabli, ksenonskima žarnicama in predvklopnim sistemom, odstrani halogensko žarnico, zvrta luknjo v pokrov žarometa, namesti ksenonsko žarnico, priklopi predvklopni sistem na avtomobilsko električno omrežje in – avto je opremljen z novima ksenonskima žarometoma. Dokaj preprosto, vendar nezakonito in – nevarno.

Ksenonski žarometi imajo zaradi svoje velike svetilnosti namreč tudi senčno plat – ob nepravilni nastavitvi višine snopa lahko nevarno slepijo nasproti vozeče voznike. Še bolj je to poudarjeno pri žarometih, ki so bili zasnovani za halogenske žarnice in so naknadno opremljeni s ksenonskimi žarnicami. Pri meritvah v Hellinih laboratorijih je bilo ugotovljeno, da takšen žaromet nikakor ne more več tako razpršiti svetlobe, kot je bilo zasnovano za halogensko žarnico; meja med svetlim in temnim je zabrisana, pravilna nastavitev višine snopa svetlobe ni več mogoča. V praksi to pomeni, da takšen avto vseskozi slepi nasproti vozeče; tudi, če je višina snopa svetlobe ob vgradnji nekako pravilno nastavljena, vsaka cestna neravnina in grbina povzroči, da za kratek čas snop svetlobe poskoči višje od dovoljene meje in s tem zaslepi nasproti vozečega.