Povsod enako?
Kakovost dizelskega goriva na naših bencinskih servisih

Delež avtomobilov z dizelskimi motorji pri nas (tako kot v Evropi) raste, kar je glede na vse večjo gospodarnost, zmogljivost in udobje sodobnih dizelskih motorjev pričakovano. A če lahko dizelske motorje skoraj po vseh lastnostih primerjamo z bencinskimi, imajo vozniki dizelskih avtomobilov vsako zimo eno skrb več, ki je vozniki avtov z bencinskimi motorji ne poznajo - zmrzovanje goriva. Gre pravzaprav za strjevanje (oziroma kristaliziranje) parafina v plinskem olju pri nizkih temperaturah. Parafin naftne rafinerije v plinsko olje dodajajo zato, ker ima visoko trdišče; s tem v rafinerijah znižajo temperaturo samovžiga goriva, kar je pomembno za delovanje dizelskih motorjev. Vendar se pri nizkih temperaturah iz goriva začnejo izločati mikroskopsko majhni kristali parafina (kar se v začetni fazi vidi po motnosti goriva); če se temperatura še niža, se začnejo kristali združevati v skupine, te pa že lahko zamašijo dovod goriva k motorju - najbolj občutljivi so filtri za gorivo, lahko pa se zamaši tudi črpalka, izpostavljeni vodi, vbrizgovalne šobe ali celo posoda za gorivo. Zaradi teh fizikalno-kemijskih lastnosti plinskega olja vse naftne družbe v goriva, namenjena območjem z izrazito zimo oziroma nizkimi zimskimi temperaturami, dodajajo posebne aditive - z njimi znižujejo takoimenovano temperaturo filtrirnosti (CFPP - Cold Filter Pluging Point), ki je pri nas določena pri -15 stopinj Celzija. Tej temperaturi morajo po slovenskem standardu za dizelska goriva z oznako SIST EN 590 odgovarjati vsa dizelska goriva pri nas.

O kakovosti dizelskega goriva pri nas smo povprašali vsa naftna podjetja, ki na bencinskih servisih pri nas prodajajo dizelsko gorivo. To so Petrol, OMV Istrabenz, Agip, Ina in MOL.

Petrol: gorivo po slovenskem standardu
Pri naši največji naftni družbi Petrol pravijo, da vsa njihova goriva ustrezajo slovenskemu standardu za dizelsko gorivo, v katerem so zajete vse najpomembnejše lastnosti dizelskega goriva, tudi že omenjena temperatura filtrirnosti, ki je pri nas za zimski čas določena pri -15 stopinj Celzija. Pravzaprav naš standard določa štiri časovna obdobja oziroma tri temperature filtrirnosti: v poletnem času, ki traja od 15. aprila do 30. septembra, je ta 0 stopinj Celzija, v jesenski sezoni, ki traja od 1. oktobra do 15. novembra, je ta -10 stopinj Celzija, v zimski sezoni od 16. novembra do 29. (28.) februarja je temperatura filtrirnosti -15 stopinj Celzija, v pomladanski sezoni od 1. marca do 14. aprila pa znova -10 stopinj Celzija.
A pri Petrolu še dodajajo, da je zaradi razlik med razmerami v laboratoriju (kjer se meri in določa temperatura filtrirnosti) in pri uporabi vozila na prostem, dejanska temperatura filtrirnosti lahko tudi za 2 do 3 stopinje višja, tako da lahko voznik opazi težave že pri -12 stopinj Celzija. Zaradi teh razlik pri Petrolu priporočajo dodajanje motornega petroleja ali posebnih aditivov, vendar le pod določenimi pogoji - učinek teh dodatkov namreč ni povsem predvidljiv, ker je odvisen od lastnosti osnovnih surovin, iz katerih je gorivo pridobljeno, te pa se iz pošiljke v pošiljko spreminjajo. Pri Petrolu še dodajajo, da je treba ob dodajanju aditivov upoštevati dejstvo, da zimsko dizelsko gorivo že vsebuje nekatere aditive, zato dodajanje novih ni tako učinkovito - le redko namreč lahko znižajo temperaturo filtrirnosti za več kot 5 stopinj Celzija. Petrol tudi odsvetuje dodajanje bencina, ki res malenkostno zniža temperaturo filtrirnosti, a lahko poškoduje motor.

OMV Istrabenz: prodajali bi boljše, a dražje gorivo
Odgovor podjetja OMV Istrabenz je podoben Petrolovemu: tudi pri OMV Istrabenz zagotavljajo, da vsa njihova goriva ustrezajo slovenskim standardom, torej da ima zimsko dizelsko gorivo pozimi temperaturo filtrirnosti -15 stopinj Celzija. Za nižje temperature tudi pri OMV Istrabenzu priporočajo dodajanje aditivov, a v skladu s priporočili izdelovalca avtomobilov. Glede dodajanja petroleja in bencina pravijo, da je treba pri tem upoštevati davčni vidik, saj naša zakonodaja ne dovoljuje dodajanja petroleja, ki ni bil nabavljen kot pogonsko gorivo, saj morajo biti vsa pogonska goriva obdavčena z enakimi trošarinami, prav tako pa velja upoštevati tudi ekološki in varnostni vidik, saj lahko takšno ravnanje na območjih, ki niso ustrezno opremljena ali prilagojena, povzroči ekološko ali požarno nesrečo.
Pri OMV Istrabenz še pravijo, da bi morala država dovoliti svobodno oblikovanje prodajne cene za dizelsko gorivo, ki ima boljše nizkotemperaturne lastnosti kot gorivo, predpisano s slovenskimi standardi. Cene takšnega goriva so namreč od 20 do 30 odstotkov višje od cen dizelskega goriva po sedanjih standardih, država pa bi na ta način omogočila, da vozniki natočijo ustreznejše zimsko dizelsko gorivo, kadar ga potrebujejo (ob izjemno nizkih temperaturah ali pred odhodom na smučarske počitnice).

Agip: do -20 stopinj Celzija
Odgovor družbe Agip, ki ima pri nas le skromen tržni delež, se kar precej razlikuje od odgovorov naših dveh največjih naftnih družb. Pri Agipu namreč pravijo, da jim specifikacije goriva sicer določa že omenjeni slovenski standard SIST EN 590, a njihovo dizelsko gorivo ga presega - temperatura filtrirnosti Agipovega dizelskega goriva je namreč -20 stopinj Celzija, svojim bencinskim servisom pa ga začnejo dobavljati 1. oktobra. Ker zimsko dizelsko gorivo točijo v cisterne, kjer so še ostanki poletnega dizelskega goriva, Agip jamči temperaturo filtrirnosti -20 stopinj Celzija od 1. novembra naprej, zimsko dizelsko gorivo pa dobavljajo do konca meseca marca. Tipična vrednost temperature filtrirnosti dizelska goriva je po Agipovem zagotovilu med -23 in -26 stopinj Celzija. Agip nam je v svojem odgovoru pojasnil še, da jamčijo za kakovost svojega zimskega dizelskega goriva le pri svojih točilnih napravah, za kakovost goriva v avtomobilskih posodah za gorivo pa ne morejo odgovarjati.

Voznikom, ki prevozijo le malo kilometrov, pri Agipu tudi svetujejo, da pred zimo oziroma nizkimi temperaturami v celoti porabijo poletno dizelsko gorivo in šele potem natočijo zimsko gorivo - na ta način se gorivi ne mešata, temperatura filtrirnosti zimskega goriva pa je enaka obljubljeni.

Glede dodajanja aditivov gorivu tudi pri Agipu svetujejo previdnost, saj so ti lahko učinkoviti le, če so dodani pri dovolj visokih temperaturah (nekaj stopinj nad motniščem) - ko je parafin že izločen, aditivi ne pomagajo. V primeru že zmrznjenega goriva svetujejo lokalno dodajanje večjih količin (tudi do 90 odstotkov) petroleja - torej tam, kjer je izločen parafin.

INA in MOL: brez odgovora
Enaka vprašanja kot omenjenim trem naftnim družbam smo poslali tudi slovenskima zastopnikoma družb INA in MOL - podjetju Interina in podjetju MOL Slovenija. Na naša vprašanja se jima ni zdelo vredno odgovoriti.

Zakaj pri nas drugače kot pri sosedih?
Je pri nas torej vsako dizelsko gorivo primerno za zimo? Če za merilo vzamemo slovenski standard za dizelsko gorivo, potem vsi bencinski servisi prodajajo ustrezno dizelsko gorivo. A pri tem se velja vprašati o primernosti tega standarda, saj hidrometeorološka statistika podatkov merilnih postaj odkriva, da je bila od leta 1991 do 2000 najnižja zimska temperatura v Murski Soboti -21,3, v Retečah -20,8, v Ljubljani (Bežigrad) pa -14,6 stopinje Celzija (lani so bile izmerjene temperature še nižje), kar je že dovolj, da bi s standardnim gorivom utegnili imeti težave. Poleg tega je vreme in temperature nemogoče z gotovostjo napovedovati in v standardu bi morala biti zajeta tudi varnostna rezerva, ki bi pokrila ekstremne temperature. Nam bližnje evropske države - vsaj tiste, ki so v alpskem pasu in poznajo hladne zime - imajo v svojih državnih standardih, ki vsi temeljijo na evropskem z oznako EN 590, praviloma določene nižje temperature filtrirnosti, zato tam z zmrzovanjem goriva nimajo težav. Tako v Avstriji njihove naftne družbe zagotavljajo ustrezno kakovost dizelskega goriva do temperature -30 stopinj Celzija. In ker ima Slovenija (vsaj v nekaterih delih države) zelo podobne, če ne celo enake podnebne razmere kot Avstrija (pa tudi zelo stroge "zimske" predpise o zimski opremi avtomobilov!), bi bilo smiselno, da bi imeli tudi enake standarde za kakovost dizelskih goriv. Iz vsega je povsem očitno, da so naši standardi pisani na kožo naših dveh naftnih družb, ki s prodajo manj kakovostnega goriva (dodajanje aditivov pač nekaj stane) tudi več zaslužita. Da je res tako, dokazuje Agip, ki prodaja kakovostnejše gorivo po enaki ceni - očitno so se v prid svojih porabnikov pripravljeni odreči dela svoje marže. Ekonomska oziroma zaslužkarska logika naftnih družb je sicer pričakovana - nenazadnje vse naftne družbe voznikom ponujajo tudi posebne aditive (s katerimi dodatno zaslužijo), vendar je zaslužkarsko logiko očitno prehitel tehnični razvoj; vozniki avtomobilov s sodobnimi dizelskimi motorji namreč ne smejo dodajati aditivov dizelskemu gorivu. Kaj torej preostane voznikom novejših (gospodarnejših in čistejših) dizelskih avtomobilov - razen seveda čakanja na jutranje avtobuse? Znajdejo naj se sami - in točijo gorivo tam, kjer je to bolj primerno za nizke temperature …

Kako z dizlom skozi zimo?

Kaj lahko torej stori voznik avtomobila z dizelskim motorjem v zimskem mrazu? Prvi pogoj za brezhibno delovanje motorja je vsekakor pravilno in redno vzdrževanje motorja; še preden se zimske temperature spustijo pod ledišče, je priporočljivo nastaviti predogrevanje, izpustiti vlago iz sistema dovoda goriva, zamenjati filter za gorivo, priporočljivo pa je tudi zamenjati motorno olje (z oljem z ustrezno viskoznostjo). Če se pozimi vozite le na krajših progah, priporočamo tudi, da v izjemno hladnih zimskih dneh ne natočite polne posode goriva. Manjšo količino goriva namreč s povratno zvezo goriva iz motorja lažje ogrejemo, pri manjši količini goriva pa se izloča tudi manj parafina.
Strokovnjaki tudi močno odsvetujejo dodajanje bencina dizelskemu gorivu, še zlasti pri avtomobilih s sodobnimi dizelskimi motorji z neposrednim vbrizgom goriva. Bencin v dizelskem gorivu namreč spremeni mazalne lastnosti goriva, kar lahko poškoduje črpalko za gorivo in druge mehanske dele motorja. Pred dodajanjem aditivov najprej poglejte v knjižico z navodili; pri avtomobilih s sodobnimi dizelskimi motorji večina izdelovalcev odsvetuje dodajanje aditivov, to pa tudi pomeni, da utegnete imeti težave z jamstvi, če bi prišlo do okvare. Tudi pri dodajanju petroleja velja upoštevati navodila izdelovalca, v vsakem primeru pa morate kupiti poseben neobarvan oziroma neoznačen petrolej, ki je obdavčen z enakimi trošarinami kot gorivo. Petroleja za ogrevanje (zelenega) v avtomobilih ne smete uporabljati. Verjetno je odveč tudi pripomba, da pod avtom nikakor ne smete zakuriti ognja (kar so včasih delali tovornjakarji), če vam je gorivo že zmrznilo in motorja ne morete zagnati. V tem primeru pomaga le eno: avto postavite v pokrit oziroma toplejši prostor (garaža) in po možnosti zamenjajte filter za gorivo oziroma počakajte, da se parafin v filtru znova raztopi.

Na vrh strani