Odločitev predstavnikov AMD na volilni seji skupščine Avto-moto zveze Slovenije sredi marca je bila soglasna: Borisu Perku so zaupali še četrti štiriletni mandat vodenja AMZS. S starim in novim predsednikom AMZS smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih nalogah, ki čakajo združenje slovenskih avtomobilistov.

Na volitvah ste dobili polno podporo za nov predsedniški mandat. Kateri razlogi so vas vodili pri ponovni kandidaturi?

Več dejavnikov je vplivalo na mojo odločitev, da kandidiram za nov predsedniški mandat. Predvsem sem prepričan, da je AMZS skupaj z delniško družbo AMZS na stopnji razvoja, ki nikakor ni lahka, zato moramo tisti, ki smo organizacijo pripeljali v takšno stanje, tudi zagotoviti, da ji bomo zagotovili nadaljnji razvoj. Vsekakor bomo morali v naslednjih štirih letih tako v AMZS kot v AMZS d. d. veliko narediti, da bo naša organizacija še boljša in da bo še bolje izpolnjevala svoje poslanstvo. Zavedam se, da bo to zahtevalo veliko dela, a sem prepričan, da bom skupaj s člani upravnega odbora kos tej nalogi in za to se čutim odgovornega.

Drugi razlog so nedvomno moje funkcije v mednarodni avtomobilski zvezi FIA. Gre za funkcije, ki so pomembne tudi za AMZS in menim, da lahko z mojim delom v organih FIA veliko pripomorem tudi k uspešnemu delu AMZS oziroma k njenemu razvoju v pravo smer. Cilj je jasno postavljen: doseči raven zahodnoevropskih avtomobilskih klubov. Še posebej kot član Euroboarda, ki deluje pri FIA uradu v Bruslju, imam možnost vplivati na izvedbo različnih projektov oziroma odločati o njihovi prioriteti, to pa se potem odraža tudi v delu FIA urada v Bruslju, ki je predvsem zadolžen za to, da z lobiranjem in drugimi aktivnostmi skuša uveljaviti stališča, ki so v korist našim članom. Pri tem naj poudarim, da lobiranje v Bruslju nima negativnega predznaka, saj gre predvsem za jasno sporočanje stališč tistim, ki potem o njih odločajo. Kot predsednik COFU, združenja avtomobilskih klubov srednje in vzhodne Evrope, pa lahko vplivam na hitrejši razvoj avtomobilskih klubov v tem delu Evrope, s tem pa tudi na hitrejši razvoj AMZS. Ker ima COFU pomembno število glasov, je njegov vpliv v FIA tudi temu primeren in omogoča, da uveljavim interese avtomobilskih klubov s tega območja.

Za kandidaturo sem se nenazadnje odločil tudi zato, ker se čutim še dovolj vitalnega za to delo. V minulih letih sem temeljito spoznal celotno problematiko delovanja AMZS. Priznam, da rad opravljam to delo, ki je prostovoljno, neplačano. A za svoje delo tudi ne iščem plačila, kajti kot upokojenec sem materialno neodvisen, prav tako politično, saj nisem član nobene stranke, zato name ni mogoče vplivati in mi je toliko lažje zastopati stališča, ki so v korist avtomobilistov.

AMZS je v zadnjem obdobju doživela kar močno transformacijo. Kako vi vidite preobrazbo AMZS?

AMZS je iz tipične paradržavne institucije prerasla v močno civilno družbeno organizacijo, ki se jasno zaveda svojega poslanstva, to je zaščite članov pri, če lahko uporabim ta izraz, pošteni obremenitvi, ki jo morajo prispevati državi in družbi za zagotavljanje svoje mobilnosti.

AMZS ima sedaj dva podpredsednika? Zakaj takšna odločitev?

Glede na zahtevnost dela smo menili, da bi bilo dobro, če bi imeli dva podpredsednika: eden se bo ukvarjal s finančnimi vprašanji, drugi z odnosi z javnostmi in tudi z odnosi z državo.

Prvič ste tudi sestavili upravni odbor po svojih željah, saj je predsednik AMZS tudi mandatar upravnega odbora. Bo to v pomoč pri delu?

Prepričan sem v to. V upravnem odboru so izkušeni ljudje, ki poznajo problematiko, se zavedajo svoje vloge, delajo prostovoljno, a strokovno in odgovorno. Na naslednji seji upravnega odbora bomo sprejeli podrobnejši program dela in tudi opredelili nosilce posameznih nalog.

Slovenija bo prihodnje leto predsedovala EU. Bo to imelo kakršenkoli vpliv na delo AMZS?

Vsi nacionalni avtomoblski klubi so v času predsedovanj svojih držav EU pripravili posebne programe in priporočila na svojem področju dela. Tak program bo pripravila tudi AMZS. Osrednja pozornost bo namenjena zagotavljanju čim večje prometne varnosti v cestnem prometu in pričakujem, da bo naš program naletel tudi na ugoden odmev. V tem programu bodo zajeti vseevropski dobro znani projekti kot so EuroNCAP, EuroRAP, EuroTAP, EuroTest, ... Prav tako bo v programu tudi poudarek na učinku centrov za poučevanje varne vožnje, še posebej za mlade voznike. Trdno sem namreč prepričan, da je to eno izmed področij, kjer lahko veliko dosežemo. Prav zato tako vneto opozarjam na to področje. Prav tako se bomo v svojem programu lotili vprašanja prometne varnosti v povezavi s tehnično brezhibnostjo vozil, še posebej glede na pogostnost tehničnih pregledov. Neodvisne analize kažejo, da se pri več kot štiri leta starih avtih vse pogosteje pojavljajo tehnične napake, ki vplivajo na varnost v prometu. Te napake lahko odkrijemo predvsem z rednimi tehničnimi pregledi.

A program je premalo, treba ga je tudi uresničiti. Vam bodo pri dosegu tega cilja pomagale bruseljske izkušnje?

FIA zelo dobro dokazuje, kaj se da doseči s sistematičnim in prizadevnim delom, saj je veliko njenih predlogov že vsebovanih v evropskih predpisih. Vsekakor bodo bruseljske izkušnje dobrodošle pri uveljavljanju naših pobud tudi na nacionalni ravni.

Ob tem pa se dobro zavedam, da nam še ni uspelo vzpostaviti rednih stikov s slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu, upam pa, da nam bo šlo to bolje od rok pri seznanjanju slovenskih poslancev Državnega zbora. V AMZS imamo dovolj znanja in izkušenj, ki jih lahko posredujemo tudi predstavnikom ljudstva v parlamentu, a mora to biti dvosmerno sodelovanje. Če namreč poslanci Državnega zbora raje poslušajo predstavnike majhnih društev kot predstavnike nacionalnega avtomobilskega kluba, to razumemo kot podcenjevanje našega dela in prizadevanj. Avtomobilski klubi imamo jasna stališča o celi vrsti vpršanj in ta stališča tudi jasno in argumentirano zagovarjamo. Prav zato ni presenetljivo, da so v marsikateri državi že spoznali in začeli ceniti vlogo avtomobilskih klubov kot tistih organizacij, ki znajo trezno presoditi, kaj je dobro tako za avtomobiliste oziroma vse udeležence v prometu kot tudi za širšo družbo.

Morda pa boste sedaj bolje sodelovali z izvršno oblastjo, saj je član novega upravnega odbora AMZS tudi minister za promet Janez Božič?

Seveda je Janez Božič član našega upravnega odbora tudi zaradi svoje funkcije, a še bolj zato, ker se je že doslej izkazal s svojim delom v naši organizaciji, še posebej na športnem področju za starodobna vozila. Prepričan sem, da bo s članstvom v našem upravnem odboru dobil v vpogled in presojo tudi naša stališča in argumente.

Nekatera stališča AMZS in države se kar precej razlikujejo, na primer glede cestnin.

Pogledi na potrebnost cestnin v Evropi so različni, enotnega stališča še ni. Pri nas smo se brez posebne razprave odločili za cestninjenje in vlagamo velika sredstva v razvoj elektronskega cestninjenja, čeprav bi lahko cestninjenje nadomestili z razumnim deležem v ceni goriva, s čimer bi dosegli več pozitivnih učinkov. Izognili bi se gradnji dragega sistema cestninjenja, vozniki pa se ne bi izogibali avtocestam in se vozili po vzporednih cestah, kar bistevno poslabšuje prometno varnost. Predvsem pa bi se morali bolje zavedati, da so lastniki avtomobilov skozi različne davke in prispevke kar nekajkrat preplačali stroške gradnje in vzdrževanja cest.

Omenili ste prometno varnost. Ta je vse slabša, ne pa boljša, kar pomeni, da sprejetih zavez o zmanjševanju žrtev prometnih nesreč ne bomo dosegli. Je sploh kakšna možnost, da se stvari obrnejo na bolje?

Naš cilj je pet zvezdic za vse: za avtomobile, za ceste in voznike. Avtomobile s petimi zvezdicami za varnost že imamo, zaostajamo pa pri cestah in voznikih. AMZS ima aktivno vlogo v vzgoji in izobraževanju voznikov tako z lastno avto-šolo kot z organiziranjem raznih tečajev in delavnic varne vožnje. Imamo tudi program varnosti od 0 do 100, ki zajema skrb za varnost za vse starostne skupine in vse udeležence v cestnem prometu. Menim, da je to največ, kar lahko storimo. Se pa strinjam, da je stanje prometne varnosti katastrofalno, a se kljub temu nihče ne zgane. Nobeden izmed naših vodilnih politikov ne zmore moči in poguma, da bi pozval slovenske voznike, naj vendarle začno ravnati drugače. A seveda je samo poziv premalo, nadgrajen mora biti tudi z drugimi akcijami. Francoski predsednik Chirac in njihovi ukrepi, pa tudi rezultati, so lahko dober zgled.

FIA pravkar začenja veliko akcijo za spodbujanje serijske vgradnje sistema elektronskega nadzora stabilnosti (ESC ali ESP) v vse avtomobile, saj izkušnje kažejo, da gre za zelo učinkovit sistem. Seveda pa bo prva naloga tudi uporabnikom razložiti njegovo učinkovitost, ki je nesporno dokazana. Naša naloga bo tudi preprečitev, da slovenski porabniki ne bodo spet drugorazredni državljani EU, kot so bili pri zavezi izdelovalcev avtomobilov o serijski vgradnji protiblokirnega zavornega sistema (ABS) v vse avte, a je ta zaveza vejala le za zahodnoevropske trge, ne pa tudi za slovenskega.

V zadnjem obdobju je veliko govora o toplogrednem učinku in vplivu avtomobilskih izpuhov nanj. Kakšno je stališe AMZS do tega problema?

Naše stališče je enako kot ga ima FIA, ki si je močno prizadevala za sprejem dovolj zahtevnih okoljevarstvenih standardov evro 5 in evro 6. Slovenija je premajhna, da bi lahko bistveno vplivala na toplogredni učinek. Če o tem ne bo razmišljal cel svet, ne bomo kaj dosti naredili. Se pa moramo kot družba jasno zavedati, da promet ni edini in največji onesnaževalec okolja, zato morajo k reševanju tega problema svoj delež dodati tudi drugi onesnaževalci. Seveda se strinjamo s sodobnimi tehničnimi rešitvami za varovanje okolja, tudi z izpolnjevanjem okoljevarstvenih standardov, a moramo ob tem vedeti tudi, da vse to stane in da bodo zaradi tega avti dražji, prav tako mobilnost. Ta podražitev pa gre seveda na račun ali iz žepa uporabnika.

Veliko prahu je dvignil spor med državo in AMZS glede nujne medicinske helikopterske pomoči. V pripravi naj bi bil nov razpis za helikoptersko pomoč. Ali ta dejavnost še zanima AMZS?

AMZS se ne more odreči svojemu poslanstvu, nujna medicinska helikopterska pomoč pa je del tega poslanstva. Tako smo tudi razumeli naše sodelovanje v helikopterskem reševanju. A očitno je nekaterim več do papirnate vojne kot do reševanja življenj. Če bo objavljen razpis, ga bomo pregledali in se nato odločili o sodelovanju na njem. Ker ne vemo, kakšen bo razpis, tudi težko govorimo o naših namerah, a vsekakor se naši vlogi pri helikopterskem reševanju nismo odrekli. Je pa jasno, da sami tega ne bomo delali, ker nimamo možnosti, temveč zgolj v sodelovanju s partnerji. Vsekakor pa se helikopterskega reševanja nikoli nismo lotevali zaradi gospodarskih interesov, temveč vedno zgolj zaradi uresničevanja našega poslanstva. Prav zato mi je toliko bolj žal, da je prišlo do takšne politizacije, ki ni nikomur prinesla nič koristnega, odvzela pa nam je učinkovito reševanje življenj. A ta očitno niso najbolj pomembna, takšno razmišljanje pa vsekakor ni v čast izvoljenim predstavnikom ljudstva.

AMZS je pred kratkim podpisala pogodbo z Zavarovalnico Triglav. Kaj je temeljna vsebina te pogodbe?

Do podpisa pogodbe je prišlo po dolgih in zahtevnih dogovarjanjih. Oboji smo v sodelovanju videli koristi: mi v rasti članstva, Triglav v rasti in spodbudi svojih zavarovancev, poleg tega pa smo videli možnosti za sodelovanje tudi na nekaterih drugih področjih. Prepričan sem, da bo sodelovanje plodno in koristno za obe strani, predsem pa tudi dolgoročno, saj je pogodba podpisana za obdobje petih let.

V tem mandatnem obdobju se bo iztekla pogodba med AMZS in AŠ 2005 glede avtomobilskega športa. V vodstvu AMZS je sedaj kar nekaj ljudi, ki aktivno delajo tudi v AŠ 2005. Bo to olajšalo odločitev, kako naprej v sodelovanju z AŠ 2005?

Glede sodelovanja z AŠ 2005 so tri možnosti: prva, da podaljšamo pogodbo takšno, kot je, druga, da se AŠ 2005 organizira podobno, kot je organiziran AMZS šport za motociklizem in karting, in tretja, da AMZS soglaša, da AŠ 2005 postane član FIA. Do odločitve imamo še kar nekaj časa, prepričan pa sem, da smo z reorganizacijo in samostojnim delovanjem AMZS športa pokazali eno izmed možnih poti. Delovanje nekaterih funkcionarjev AŠ 2005 v AMZS bo nedvomno pripomoglo, da bodo na najbolj neposreden način spoznali, kako je organiziran AMZS šport in kako deluje, pa tudi, kolikšen vpliv ima AMZS na delovanje AMZS športa. Če neko stvar dobro poznaš, toliko lažje sprejmeš ustrezno odločitev. Prepričan sem, da bo tako tudi o tem vprašanju.