Kaj bo zaznamovalo letošnje poletje? Nogomet? Vročina? Mraz? Suša, morda dež ali poplave? Nič od tega: letošnje (slovensko) poletje bo zaznamovala gneča na našh avtocestah, ki so že od maja prepredene z gradbišči.

Letošnjo poletno vozno sezono so pri DARS odprli z obsežno promocijsko akcijo, v kateri so prek številnih in raznovrstnih medijev – Motorevijo so izpustili – slovensko javnost obvestili, da bo letos DARS temeljito obnavljal avtoceste. V načrtu so obnovitvena dela na prav vseh krakih slovenskega avtocestnega križa, vključno z ljubljansko obvoznico, nekaterimi predori in cestninskimi postajami oziroma ploščadmi. Poseben poudarek pri obnavljanju in popravilu je na primorskem in dolenjskem avtocestnem kraku, zelo prometnih in tako za domače voznike kot turiste pomembnih delih naših avtocest. Ambiciozen načrt, ni kaj; vozniki mu lahko zaploskamo, saj bodo po obnovi naše avtoceste boljše, varnejše in lepše. Pa tudi na dela na avtocestah pred sezono smo že navajeni; ta se ponavadi pojavijo v začetku turistične sezone, pred “uradnima” turističnima mesecema julijem in avgustom. Doslej smo se pač jezili v času kakšnih praznikov, domačih in tudi tujih, za katere se je včasih zdelo, da jih DARS ne pozna najbolje, saj se ne bi smelo zgoditi, da se recimo sredi običajnega majskega tedna (a na dan avstrijskega in nemškega praznika) na poti proti morju – ta je že tako pretrgana in nasekljana z avtocestnimi gradbišči – ustvarjajo kolone še zaradi banalnega opravka –  košnje obcestne trave.

Nova analiza: poletne gneče vendar ni!

A ceste je treba obnoviti in letos so se tega lotili velikopotezno. V istem sporočilu javnosti so pri DARS objavili, da bodo letos avtoceste obnavljali tudi poleti, v glavni turistični sezoni, ki “sovpada z viškom gradbene sezone”. Do sedaj to ni bilo tako, saj “je bila Slovenija ena redkih, če ne celo edina evropska država, kjer se obnovitvena dela na avtocestnem sistemu doslej niso izvajala v poletnih mesecih oziroma med glavno turistično sezono …, zato tudi ni bilo mogoče izvesti obsežnejših obnovitvenih del v eni gradbeni sezoni, ampak so se ta porazdelila na vsaj na dve leti”.

Tole morda res drži, ampak – zakaj letos drugače kot prejšnja leta? Hja, poleg retoričnega odgovora, da “z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, staranjem cest in dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del”, pri DARS pravijo, da so naredili analizo prometa, ki naj bi pokazala, da gostota prometa ni odvisna samo od turistične sezone, ampak bolj od dnevnih migracij. Povedano drugače, DARS pravi, “ da je treba obnovitvena dela prilagajati predvsem dejanskim prometnim obremenitvam tekom celotne gradbene sezone. Tako so na primer na višku gradbene sezone, v poletnih mesecih (julij, avgust), prometne obremenitve na določenih avtocestnih odsekih v klasičnih dnevnih prometnih konicah celo nekoliko nižje kot v ostalih (nedopustniških) mesecih – dnevnih migracij je takrat manj, nekoliko pa jih nadomestijo turistični tokovi.”

Če zanemarimo dvom v rezultat oziroma pravilnost takšne analize – sodeč po gnečah in iz lastnih izkušenj ne držijo –, se ob tem poraja kar nekaj vprašanj. Na primer: zakaj so pri DARS v enem letu radikalno spremenili načrtovanje in izvedbo obnovitvenih del? Je za to zaslužna nova metodologija analize prometnih tokov? Ali to pomeni, da so bile stare analize zanič (zagotovo jih delajo pred vsako obnovitveno sezono, mar ne?)? Je zaradi napačnih (starih) analiz že kdo odgovarjal? Ali po tej logiki – če torej upoštevamo bistro ugotovitev DARS-a, da so ceste vedno bolj obremenjene in postarane ter da mora biti zato obseg obnovitvenih del vse večji – pričakujemo podoben ali še večji obseg obnovitvenih del tudi v prihodnjih letih? Natančnejši pregled obnovitvenih del namreč odkrije, da so DARS-ova merila za obnovo avtocest dokaj ohlapna. Tako so konec maja in v začetku junija na primer zgolj na eni avtocesti – primorski – hkrati obnavljali dva odseka, ki sta med seboj po starosti sila različna. Prvi odsek – Vrhnika – Logatec oziroma viadukt Verd – je star 34 let, drugi odsek – Razdrto – Čebulovica – pa je star enajst let. Povsem nelogično je, da ju DARS obnavlja istočasno; ali pri prvem odseku zamuja, ali pa pri drugem prehiteva. Mimogrede: da je treba odsek Razdrto – Čebulovica obnoviti (preplastiti) že po enajstih letih, se zdi zelo negospodarno in je videti kot posledica nestrokovne zasnove oziroma izdelave. Sploh, če vemo, da so ta odsek že večkrat krpali. Pri DARS to upravičujejo z ohlapnimi merili: običajna življenjska doba asfaltnih vozišč naj bi bila od 10 do 20 let (v tehniškem jeziku je to 100-odstotna toleranca, mar ne?), odvisno od geoloških razmer, prometnih obremenitev in debeline vgrajenih in nevezanih asfaltnih plasti. Morda pa pri snovanju tega odseka avtoceste niso znali predvideti prometnih obremenitev; morda niso vedeli, da na tistem koncu piha burja, padata dež in sneg ter da zmrzuje in da je zato treba vgraditi trpežnejši material (in v večjih količinah)? Morda pa bi morali DARS-ovi tehniki pogledati v sosednjo Italijo ali Avstrijo in jih povprašati za nasvet (ali kakšen vzorec materiala) …

10 milijard je veliko, a manj od 33,5  ali 115 milijard

Letošnja obnova avtocest bo slovenske davkoplačevalce stala 10,15 milijarde tolarjev. Zajeten kup denarja, brez dvoma; pri DARS znajo s ponosom povedati, da je to kar 75 odstotkov več kot lani. A če primerjamo to številko z drugimi denarnimi tokovi, ki gredo skozi DARS-ove blagajne, se ne zdi več tako velika. Lansko leto je namreč DARS pobral za 33,5 milijarde tolarjev cestnin in vsota, namenjena za letošnjo obnovo, predstavlja le eno tretjino tega denarja. Tudi, če primerjamo ceno obnovitvenih del s ceno gradnje novih odsekov v letošnjem letu, se ta številka ne zdi prav nič velika: 10,15 milijarde tolarjev proti 115 milijardam (oziroma 10 odstotkov) …

Še ena cenovna primerjava se nehote ponudi sama od sebe: celotna letošnja investicija v obnovo avtocest, torej 10,15 milijarde tolarjev, je – preračunano – manj od 50 milijonov evrov. Za 50 milijonov evrov pa sta si – po pisanju medijev in dopisovanju kardinala in predsednika – v laseh DARS in italijanski gradbeni izvajalec Grasetto. Pa gre samo za “doplačilo za nepredvidene stroške” za že opravljena (in bistveno dražja) dela v trojanskem predoru …

Kmalu elektronsko cestninjenje, razširimo in zgradimo cestninske postaje!

V letošnjih obnovitvenih načrtih DARS-a so tudi razširitve cestninskih postaj. Najbolj obremenjeno pri nas, cestninsko postajo Ljubljana – zahod, so razširili z dvema dodatnima stezama ravno do prvih dni junija. Lepo in prav, ampak ali ni nelogično dograjevati in širiti cestninske postaje oziroma ploščadi za kratek čas enega do dveh let? Pri DARS (to imajo zapisano v Nacionalnem programu izgradnje avtocest) namreč (še vedno) zatrjujejo, da bo leta 2008 uveden elektronski cestninski sistem, pri katerem naj bi cestninske postaje postale odveč (saj drugače elektronsko cestninjenje nima nobenega smisla). Čemu torej samo v letošnjem letu nameniti 532 milijonov tolarjev za razširitev cestninskih postaj? Zakaj na primer ne namenijo del denarja, ki je namenjen za razširitev cestninskih postaj, bolj aktivnemu trženju DARS-ovih cestninskih kartic tujcem oz. turistom; recimo v obliki turističnih kartic, ki bi jih na mejnih prehodih (na enem od poleti najbolj prometnih, pred karavanškim predorom, turisti tako ali tako stojijo v kolonah, ker ga tudi letos obnavljajo) in bencinskih črpalkah mična dekletca prijazno prodajala turistom? Turisti potem ne bi stali v tako počasnih kolonah in brskali za tolarji ter preračunavali (zmedeno zapisane) vrednosti v evrih, pač pa bi kartico primaknili tipalu in odpeljali naprej. Kartice bi morale biti seveda pravilno “turistično” ovrednotene – recimo v vrednosti dvakratne poti sever – jug oz. vzhod – zahod. Turisti bi bili zadovoljni, pretočnost bi bila zagotovo boljša kot ob dveh novih postajah, da o zastojih v času gradnje, ko so zaradi amatersko, če ne že kar diletantsko speljanih voznih pasov po gradbišču po nepotrebnem nastajale dolge kolone, niti ne govorimo.

Avtoceste da, ampak takšne, po katerih se lahko premikamo!

V trenutku, ko nastaja ta članek, glavna dnevna novica govori o dolgih kolonah in pravem kaosu, ki vlada pri odcepu Malence, kjer se ljubljanski avtocestni obroč naveže na dolenjsko avtocesto. Gre namreč za zaporo polovice avtoceste med razcepom Malence in priključkom Šmarje – Sap, na katerem bo DARS predvidoma do konca avgusta opravljal obnovitvena dela. Vozniki na poti v Ljubljano so v dnevnih konicah dolgo stali nepremično v koloni, ki se je vila tudi skozi predor. Verjetno pri DARS niso pomislili na nevarno kombinacijo neprezračenega predora in stoječe kolone (začinjene s poletno vročino), a zdaj zanjo zagotovo vedo, saj so bili komentarji razbesnjenih voznikov v kolonah več kot slikoviti. Da niso dobro pomislili na vse okoliščine, priča že dejstvo, da so se že na začetku zmotili pri presoji o zamudah; namesto obljubljenih 35 minut se je pot z Dolenjske do Ljubljane voznikom zavlekla za uro in pol ali še več. Že v začetku julija, ko se začne prava turistična sezona, bomo lahko prav na tem odseku najbolje preverili natančnost DARS-ovih novih analiz, ki napovedujejo redkejši promet v dopustniških mesecih. Do tedaj pa lahko upoštevate edini nasvet, ki ga je DARS ob tem prometnem kaosu znal ponudil voznikom: uporabljajte alternativna prevozna sredstva, pojdite na vlak! Da so pri DARS svetovali uporabo alternativnih prevoznih sredstev namesto alternativnih poti, je logično: alternativnih poti namreč ni! Staro dolenjsko glavno cesto so namreč pred leti preuredili v avtocesto, tako da je to edina (ustrezna) pot na jugo-vzhod naše države. Pa tudi njihovo zatrjevanje, da bodo obnovo avtocest usklajevali z obnovo ostalih cest v isti smeri, ne drži povsem; marsikje so vozniki, ki so se hoteli izogniti gneči na avtocesti, zavili na stranske ceste in znova obstali pred gradbiščem.

Gradnja slovenskega avtocestnega križa je že nekaj let največji slovenski gradbeni projekt. Večina slovenskih voznikov ga – hkrati z obnavljanjem avtocest – zagotovo podpira, saj obljublja hitrejšo, udobnejšo in varnejšo vožnjo po naši državi. A v tem trenutku je zaradi nestrokovnosti in nepremišljenosti, verjetno pa tudi zaradi starih grehov, realno stanje povsem drugačno.

Pravočasna in kakovostna obnova cest je sicer lepa stvar, ampak ceste imamo zato, da se po njih vozimo, ne pa stojimo. In to velja za vse ceste, ne samo avtoceste: ob velikopotezni obnovi avtocest so na obnovo običajnih cest pozabili; na teh so še vedno zelo dobro vidne in občutne posledice letošnje zime.

Po avtocesti mimo Novega mesta

Konec junija je dolenjski avtocestni krak daljši za skoraj osem kilometrov; namenu so predali namreč novozgrajeno avtocestno povezavo Hrastje–Lešnica, ki poteka mimo Novega mesta in vključuje tudi priključka Novo mesto vzhod in zahod. 7,8-kilometrski odsek vsebuje ;165-metrski viadukt Mačkovec, 278-metrski pokrit vkop, dva podvoza, prepust in štiri nadvoze. Graditi so ga začeli konec leta 2004, je pa del dolenjskega avtocestnega kraka, ki povezuje Ljubljano z mejnim prehodom Obrežje. Dolenjski avtocestni krak je načrtovan v dolžini 104,7 kilometra, z novo zgrajenim odsekom Hrastje–Lešnice pa je do zdaj zgrajenih 84,4 kilometra. 5,5 kilometra avtocestnega kraka je v pripravah na gradnjo, 14,8 kilometra odsekov pa je treba še umestiti v prostor – končan naj bi bil do konca leta 2008.