AMZS je na novinarski konferenci predstavila svoj pogled na predlog, s katerim Vlada Republike Slovenije predlaga spremembe Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP). AMZS se je kritično odzvala predvsem na tisti del predlaganih sprememb, ki ponovno spreminjajo pogostost obveznih tehničnih pregledov vozil. Sedaj veljavna zakonodaja pravi, da mora vozilo prvič na tehnični pregled po treh letih od prve registracije, nato vsaki dve leti do sedmega leta starosti in nato vsako leto. To zakonsko določilo je vlada sprejela pred komaj 15 meseci! Pred tem je veljalo, da smo morali z vozilom na tehnični pregled vsako leto. Sedaj vlada predlaga, da bi prvi tehnični pregled opravili po štirih letih, nato pa na dve leti do osmega leta starosti vozila.

Res le varčevanje?

AMZS je pred sprejemom zdaj veljavnega zakona intenzivno preverjala in tehtala med pozitivnimi in negativnimi razlogi za sprejetje tako pomembne varnostno ekološke zakonske poteze. Med pozitivnimi je izstopala pocenitev stroškov. Na ta način lastniki novih avtomobilov privarčujejo v treh letih približno 23.000 tolarjev (tehnični pregled vozila stane 7.700 SIT). V protiutež smo seveda postavili morebitno ogrožanje varnostne brezhibnosti vozil. Že takrat smo izrazili zadovoljstvo, da se je slovenski vozni park v zadnjem desetletju pomladil do tem mere, da lahko dovolj resno in odgovorno razmišljamo o tem, da bi lahko novi avtomobili nekaj prvih tehničnih pregledov “prešpricali”. Pregled okvar na tri leta starih vozilih je pokazal, da napak ni tako malo. Odločitev AMZS, da pred dobrim letom predlagano spremembo podpre, je temeljila predvsem v dejstvu, da so bile napake, odkrite na vozilih starih tri leta take, da se jih je dalo brez večjega strahu za ogrožanje varnosti odpraviti še dovolj zgodaj. Slednje je pomembno, saj pravočasno odkrita napaka predstavlja bistven prispevek k bolj varni vožnji. Hkrati pa, to se pogosto prezre, tak način zgodnjega in s tem pravočasnega odkrivanja napak, privarčuje lastniku vozila precej stroškov, saj popravilo prepozno odkritih napake običajno stane bistveno več. Naj pri tem povemo še to, da večini vozil po dveh do treh letih poteče osnovna garancija, kar pomeni, da kasneje odkritih napak ni mogoče uveljavljati kot garancijska popravila. Podatki kažejo, da tehnični pregledniki zavrnejo 7 odstotkov tri leta stgarih avtov. Lastnikom teh vozil se je torej povečala varnost vožnje in zmanjšali so se stroški vzdrževanja.

Je 15 mesecev dovolj za analizo?

Verjetno ni težko skleniti, da je 15 mesecev veljaven zakon vladi ponudil premalo informacij in zagotovil, da bi lahko z mirno vestjo sprejela tako pomembno zakonsko spremembo. Tak sklep lahko naredimo še lažje, če vemo, da predlagatelj sprememb ni pridobil podatkov o tem, zakaj so bila vozila neuspešna na tehničnih pregledih. Brez potrebnih podatkov pa seveda ni mogoče opraviti strokovne analize, ki bi nas lahko prepričala, da predlagana sprememba res ne bo vplivala na cestno prometno varnost.

Ne glede na to predlagatelji zagotavljajo, da gre pri predlaganem ukrepu predvsem za: odpravo nepotrebne birokracije, ne bistveno povečanje možnosti za povečanje števila prometnih nesreč ter, da se bo tako še več privarčevalo.

Opozorila AMZS

AMZS je Vlado Republike Slovenje opozorila da:

–         tehnični pregledi niso birokratska ovira,

–         se je slovenski vozni park sicer res pomladil, da pa ga sestavljajo v veliki večini (50%) majhni avtomobili (renault clio, peugeot 206, fiat punto, opel corsa, VW polo, ...) s slabšo varnostno opremo,

–         slovenska voznica in voznik prevozita v povprečju 20.000 kilometrov na leto,

–         na majhne avtomobile prevoženi kilometri drugače vplivajo kot na večje. Še posebej močno pa na majhne avtomobile, torej v Sloveniji večinske, vplivajo slabše vozne (cestne) razmere ter velik odstotek mestnih voženj in voženj po neasfaltiranih cestah,

–         v štirih letih bi voznica in voznik prevozila 80.000 kilometrov, to je število kilometrov, ko je, še posebej pri manjših vozilih, pogosto že treba zamenjati katalizator. Če bi obveljala predlagana zakonska sprememba, pred zamenjavo njegovega pravilnega delovanja ne bo nihče preverjal!,

–         odkrite napake kažejo na slab vozniški odnos do vzdrževanja vozila,

–         se tudi novi avtomobili kvarijo. AMZS je največji slovenski izvajalec pomoči na cesti in samo v lanskem letu smo zaradi okvar na cesti pomagali 7620 lastnikom novih avtomobilov različnih znamk (večina avtomobilov je bila starih eno ali dve leti),

–         je AMZS lansko leto opravila nenapovedan obisk servisnih delavnic, kjer smo vozilo z namerno povzročeno napako poslali na redni servis in kasneje preverili, če so bili serviserji dovolj pozorni in napako odkrili. Okvare smo povzročili na 76 vozilih mlajših od 5 let in z do 90.000 prevoženimi kilometri, poslali pa smo jih na 53 pooblaščenih servisov različnih znamk. Serviserji pri pregledu 39,5% vozil niso bili dovolj pazljivi in niso odkrili vseh napak,

–         vozimo slabše avtomobile kot vozniki v najrazvitejših evropskih državah ter po slabših cestah,

–         je zmotno prepričanje, da če se z avtom malo vozimo, z njim ne more biti nič narobe. Na vozilu, ki veliko stoji, se namreč pojavijo tipične okvare (še posebej v krajih z močnimi zimami in v deževnih mesecih, ko vlaga, kondenz in sol močno negativno vplivajo na pravilno delovanje zavor in izpušnega sistema).

To je le nekaj opozoril, ki jih je AMZS sporočila vladi upajoč, da bo mnenje največje organizacije za zaščito interesov voznic in voznikov naletela na posluh.

Predlogi AMZS

AMZS je svojo vlogo vedno videla kot aktiven partner, zato je tudi tokrat vladi predlagala nekaj hitrih in učinkovitih rešitev, ki bi voznicam in voznikom prinesle tako pocenitev stroškov vožnje kot tudi bistveno povečanje varnosti. Strnili smo jih v štiri točke:

–         Čeprav se vozimo po slabših cestah in s slabšimi avtomobili kot voznice in vozniki v, na primer, Avstriji, Nemčiji, Finski, Švedski in Angliji, smo si dovolili pred 15 meseci sprejeti zakonsko spremembo, ki nas po času, ki je potreben za preverjanje tehnične brezhibnosti vozila, s temi državami izenačuje. Preden se odločimo naštete države prehiteti in še podaljšati interval tehničnih pregledov, je nujno pridobiti vsaj podatke o učinkih ukrepa, ki je bil komaj dobro sprejet. Predstavniki predlagateljev spremembe zakona pravijo, da vlada nima denarja za več kot pet raziskav na leto in da ne morejo opraviti vseh raziskav, ki bi bile potrebne. AMZS opozarja, da tako pomembne spremembe zahtevajo ustrezno utemeljitev, zato vladi predlaga, da si pridobi vsaj podatke iz programa MRLV (sistem za pridobivanje natančnih podatkov o vozilu in vozniku), ki ga je vlada naložila izvajalcem tehničnih pregledov in deluje komaj dva meseca! Podatki pridobljeni s tem programom so lahko dobra osnova za kasnejše odločanje o podaljšanju intervalov tehničnih pregledov.

–         Evropski minimalni normativ za intervale tehničnih pregledov vozil, ki ga narekuje Direktiva 96/96/ES, pravi, da je skrajna meja lahko postavljena na razmak pregledov v razmerju 4/2/2/1. Kljub temu AMZS našim zakonodajalcem in vladi predlaga, da ne prehitevamo razvitejših držav v tem (ne)varnem pogledu, temveč naj se zavzame in podpre (tudi zakonsko) prizadevanja AMZS, da bi se na našem trgu ne smela več prodajati vozila brez vgrajenega protiblokirnega zavornega sistema ABS, ki je preverjena varnostna naprava, in bo, v to smo trdno prepričani, prej ali slej tudi pri nas zakonsko pokritje. Zakaj torej ne prej?

–         Vladi prav tako predlagamo v razmislek našo željo, da bi se slovenskim voznicam in voznikom priznala davčna olajšava ali našla kakšna drugačna olajšava in pomoč za nakup vozila z vgrajenim elektronskim sistemom nadzora stabilnosti vozila (ESP).

–         Vlada naj stimulira (poceni) vožnjo po avtocestah (predvsem po tistih delih avtocest, ki so obremenjeni z močno dnevno migracijo na poti od doma do službe) ter tako prepreči bežanje voznikov na lokalne ceste, ki so slabše in nevarnejše za širši krog udeležencev v prometu, saj so speljane skozi manjše kraje in zaselke, ki pogosto nimajo urejenih pešpoti. Ne pozabimo: v jutranjih urah, ko so voznice in vozniki pod povečanim stresom, so na svoji poti v šolo tudi otroci! Tudi zato je avtocesta varnejša in bolj uporabljana pa bo, če ne bo predraga!