| Osrednja tema EuroTestova anketa o znanju evropskih voznikov Nazaj na osnovno stran |
Slovenski vozniki najslabši
EuroTestova anketa o znanju evropskih voznikov
Kako različno je znanje, pa tudi obnašanje voznikov v različnih evropskih državah? To je bilo temeljno vprašanje ankete, ki jo je 13 evropskih avtomobilskih klubov – med nimi tudi AMZS - iz 12 držav v okviru konzorcija EuroTest izvedlo letos poleti. Posebnost te ankete je primerljivost rezultatov med različnimi državami, saj je bil vprašalnik enak za vse vprašane v vseh državah.
Vprašalnik je bil razdeljen na nekaj sklopov, vseboval pa je vprašanja o teoretičnem in praktičnem znanju voznikov in voznic. Teoretična vprašanja so bila o splošnih prometnih pravilih, varnosti v prometu, obnašanju voznikov v določenih situacijah, prometni zakonodaji in poznavanju osnovnih tehničnih lastnosti avtomobila. Praktična vprašanja so od vprašanega zahtevala, da praktično pokaže svoje znanje.
V anketi je sodelovalo približno 2800 ljudi z vozniškim dovoljenjem. Polovica vprašanih je bilo moških, polovica žensk, starostno pa so bili razdeljeni v štiri skupine: od 18 do 25 let, od 26 do 40, od 41 do 60 in nad 60 let. V vsaki starostni skupini je bilo približno enako število vprašanih. Anketo so izvedli ustrezno usposobljeni anketarji med 16. junijem in 31. julijem letos na različnih krajih: nakupovalnih centrih, bencinskih servisih, avtocestnih počivališčih in podobno. Vsak avtomobilski klub je bil odgovoren za izvedbo ankete v svoji državi, odgovore pa je obdelal inštitut IMK iz Erfurta v Nemčiji. 
Skoraj polovica napačnih odgovorov
Rezultati ankete so alarmantni. Skoraj polovica, natančno kar 46,1 odstotka odgovorov, je bilo napačnih. Kako velik je razkorak med resničnostjo in pričakovanji voznikov, najbolje kaže podatek, da je kar 94 odstotkov vseh vprašanih svoje vozniško znanje opredelilo kot dobro ali zelo dobro.
Niti eden od 2800 vprašanih ni pravilno odgovoril na vsa vprašanja. Trije vprašani so imeli po en napačen odgovor: 25-letna voznica VW golfa in 30-letni voznik mazde, oba iz Avstrije ter 36-letni nemški voznik VW pola. Spotaknili so se na vprašanjih o obvezni opremi v avtu, o gospodarni in okolju prijazni vožnji in na vprašanje, kako je treba ravnati ob pokvarjenem avtu na avtocesti.
Avstrijci najboljši, Slovenci najslabši!
Najboljše znanje so pokazali avstrijski vozniki, ki so imeli 64,4 odstotka pravilnih odgovorov. Na drugem mestu so Nemci z 61,5 odstotka, na tretjem pa Portugalci z 58,9 odstotka. Na dnu lestvice so britanski vozniki z 49,2 odstotka, Španci s 47,2 odstotka, na zadnjem mestu pa so prepričljivo slovenski vozniki s 43,4 odstotka pravilnih odgovorov.
Največje razlike so bile pri teoretičnem znanju. Še največ so vprašani vedeli o tehničnih lastnostih avta in opremi, a je bilo komaj polovica odgovorov – natančno 50,5 odstotka – pravilnih. Slabše je bilo znanje o prometnih predpisih, kjer so vprašani pravilno odgovorili na 44,4 odstotka vprašanj, pravilno pa je o splošnem obnašanju v prometu odgovorilo vsega 40,9 odstotka vprašanih.
Pri teh odgovorih ni bilo prav veliko razlik med odgovori moških in žensk. Precej drugače je bilo pri prikazu praktičnega znanja, kjer so se moški izkazali veliko bolje.
Pri teoretičnih vprašanjih so bili najboljši vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje med petimi in desetimi leti. Vozniki začetniki so imeli izrazite težave pri prikazu praktičnega znanja. Starejši od 61 let so imeli več težav tako pri teoretičnem kot praktičnem znanju.
Ljudje, ki prevozijo manj kot 5000 kilometrov na leto, so še posebej izstopali s svojim neznanjem tako na teoretičnem kot na praktičnem področju. Vozniki, ki na leto prevozijo več kot 20 000 km, so imeli dobro teoretično znanje. Pri praktičnem znanju je meja za dobro znanje 25 000 prevoženih kilometrov na leto. Znamka avta, ki ga vozijo, je ob tem nepomembna.
Kaj je najbolj moteče?
Vozniki v Evropi so si relativno enotni, kaj jih najbolj moti pri obnašanju drugih voznikov: če vozijo preblizu za njimi, jih silijo, naj jih spustijo naprej, prehitevajo v tveganih situacijah, pa tudi ob menjavi prometnih pasov brez uporabe smernih utripalnikov. Slovenski vozniki so se izkazali kot tisti, ki jih najbolj jezi obnašanje drugih voznikov. Slabe živce imajo tudi avstrijski in nizozemski vozniki. Največjo strpnost so pokazali norveški in švicarski vozniki.
Posamezna vprašanja
Teoretični del – splošno obnašanje voznikov: Na vprašanje, kdo vse v avtu mora uporabljati varnostni pas, je pravilno odgovorilo 93,3 odstotka vseh vprašanih voznikov. Daleč najslabše so se tu izkazali slovenski vozniki!
Kako varno prevažati otroke, je bio že veliko težje vprašanje, saj je bilo pravilnih odgovorov približno 62 odstotkov.
Kako varno prevažati otroke, je bio že veliko težje vprašanje, saj je bilo pravilnih odgovorov približno 62 odstotkov.
O tem, kako ravnati pri splavanju (akvaplaningu), je pravilno odgovorilo 40,3 odstotka vprašanih, le 26,5 odstotka vprašanih pa je vedelo, kje je absolutno prepovedano prehitevanje. Zgolj 14 odstotkov vprašanih je pravilno odgovorilo, kaj morate storiti, da bodo zavore na vašem avtu delovale pravilno, le 9,4 odstotka vprašanih pa je pravilno odgovorilo, kako je treba označiti pokvarjen avto na avtocesti.
Najboljši na tem področju so bili hrvaški vozniki z 52,7 odstotka pravilnih odgovorov, slovenski vozniki pa so bili najslabši z vsega 19,5 odstotka pravilnih odgovorov.
Teoretični del – prometni predpisi in varovanje okolja: Ali lahko med vožnjo uporabljate mobilni telefon, je bilo še najlažje vprašanje v tem sklopu vprašanj, na katerega je pravilno odgovorilo približno tri četrtine vprašanih. Precej manj - dve tretjini vprašanih - je vedelo pravilen odgovor na vprašanje o dovoljeni stopnji alkohola v krvi med vožnjo. Le petina vseh vprašanih je vedela, kaj vse morajo imeti v avtu kot obvezno opremo po njihovih nacionalnih predpisih. V obdobju visokih cen goriva je zaskrbljujoče, da kar štirje od petih voznikov ne vedo, kako je treba voziti gospodarno in okolju prijazno.
Največ znanja pri tem sklopu vprašanj so pokazali Portugalci, ki so imeli 70,3 odstotka pravilnih odgovorov. Slovenski vozniki so se s 45,3 odstotka pravilnih odgovorov uvrstili na sedmo mesto in so bili še zadnji, ki so bili nad povprečjem 44,4 odstotka. Najslabše so se tu odrezali angleški, nizozemski in španski vozniki.
Teoretični del – tehnika in oprema: Dve tretjini vprašanih je vedelo, kako visoko mora biti postavljen zglavnik. Le polovica vprašanih je vedela, kakšen je učinek protiblokirnega zavornega sistema (ABS), pa tudi to, čemu se je treba izogniti, če je vklopljen sovoznikov varnostni meh. Le eden od štirih vprašanih je vedel, kdaj je dovoljen vklop zadnjih luči za meglo.
Najboljši v tem sklopu so bili nizozemski vozniki s 70,8 odstotka pravilnih odgovorov, najslabši pa so bili norveški, slovenski in kot zadnji hrvaški vozniki.
Praktično znanje: Skoraj vsi vprašani – 98,5 odstotka – so takoj našli stikalo za vklop varnostnih utripalnikov. 90,4 odstotka voznikov je vedelo, kje v njihovem avtu je shranjen varnostni trikotnik, toda kar petina ga ni znala sestaviti in postaviti na cesto. Za večino vprašanih je bilo najbolj zahtevno vprašanje o pravilnem tlaku pnevmatik. Le tri četrtine anketiranih je znalo na njihovem avtu najti nalepko s podatki o pravilnem tlaku pnevmatik ali pa so vedeli, kolikšen je pravilen tlak.
Pri praktičnih vprašanjih so bili najboljši španski vozniki s 75 odstotki pravilnih odgovorov, najslabši pa so bili britanski z 61,7 odstotka pravilnih odgovorov.
Splošni podatki – vozniško znanje: Kar 94 odstotkov vprašanih je svoje vozniško znanje opredelilo kot zelo dobro ali dobro. Najbolj se cenijo avstrijski, italijanski in švicarski vozniki, najmanj samozavestni o svojem znanju pa so španski vozniki z 92 odstotki in slovenski vozniki z 90 odstotki. 
Vsaj tu so se vprašani slovenski vozniki izkazali s pravilno napovedjo – če sodimo po skupnih rezultatih ankete.
Harmonizacija evropskih predpisov?
Ker so vprašani vozniki dokaj poenoteno vedeli odgovore na vprašanja glede uporabe varnostnih pasov in prepovedi telefoniranja med vožnjo, je vsekakor priporočljiva uskladitev evropskih predpisov na tem področju tako, da bi bili v vseh državah enaki.
Pomenljivo je, da vozniki dokaj slabo vedo, kaj storiti ob splavanju vozila ali kako pravilno označiti pokvarjeno vozilo na avtocesti. Vsekakor to zahteva pogostejše seznanjanje, pa tudi praktično vadbo – za splavanje na primer na poligonih.
Veliko voznikov tudi slabo pozna svoj avto, še posebej, če so ga kupili pred kratkim ali imajo malo vozniških izkušenj. Često trgovci ob prodaji avto kupcu premalo razložijo nekatere tehnične informacije, pa tudi izdelovalci avtomobilov kupcem zagrenijo življenje s skrito namestitvijo varnostnega trikotnika ali nalepke s podatki o pravilnega tlaka v pnevmatikah.
Naključno, a nazorno!
Anketa je bila opravljena pri naključno izbranih voznikih, tako da ni v celoti povsem verodostojna. Prav tako pogoj za sodelovanje v anketi ni bilo članstvo v nacionalnem avtomobilskem klubu. So pa kljub temu rezultati več kot nazorni in kažejo tendence na določenih področjih, kajti če je bila skoraj polovica odgovorov 2800 vprašanih voznikov nepravilnih, je to vsekakor zadostno opozorilo za voznike, da morajo s svojim (večjim) znanjem prispevati k manjšemu številu prometnih nesreč. Več znanja pa lahko dobijo le z ustreznim usposabljanjem, za kar morajo poskrbeti sami, a tudi vsi tisti, ki jim pri tem pomagajo. Članom AMZS tudi naša organizacija!
Več o anketi in rezultatih si lahko ogledate na spletni strani organizacije EuroTest!
Podatki o Sloveniji
Anketo v Sloveniji smo izvedli med 13. in 18. julijem v Ljubljani in okolici. Anketiranih je bilo 155 voznikov.
+ Slovenski vozniki so se izkazali z dobrim znanjem, kaj je treba storiti pri splavanju, kaj je treba imeti kot obvezno opremo v avtomobilu in kolikšna je dovoljena vsebnost alkohola v krvi med vožnjo.
Slovenski vozniki so imeli najslabše rezultate med vsemi pri sklopu teoretičnih vprašanj.
- Posebej slabi so bili rezultati pri splošnem vozniškem obnašanju in pri sklopu vprašanj o tehniki in opremi.
- Najslabši rezultat med vsemi državami na vprašanja glede varnega prevoza otrok, pripenjanja z varnostnim pasom in uporabe sovoznikovega varnostnega meha.
- Veliko nepravilnih odgovorov o tem, kako je treba pravilno označiti pokvarjen avto, glede prepovedi prehitevanja, gospodarne in okolju prijazne vožnje, dovoljene uporabe zadnjih luči za meglo, delovanju ABS.
- Slovenski vozniki so bili slabši pri sestavljanju in postavljanju varnostnega trikotnika.
Posebnosti:
• Slovenski vozniki so se bistveno bolje izkazali pri praktičnih vprašanjih kot slovenske voznice.
• Vozniki, ki so opravili vozniški izpit v zadnjih dveh letih, so precej bolje odgovarjali na vprašanja o tehniki in opremi.
• Vozniki, ki se imajo za zelo dobre voznike, so še posebej nestrpni do zelo previdnih in počasnih voznikov in drugih udeležencev v prometu.
