V soboto, 13. avgusta, je končno stekel promet po 8,2 kilometra dolgem avtocestnem odseku Trojane - Blagovica, edinem še manjkajočem delu 233-kilometrske avtocestne povezave med Mariborom in Koprom. Dokončanje tehnično najzahtevnejšega (in najdražjega) odseka na slovenskem avtocestnem križu so ob otvoritveni slovesnosti številni slovenski politiki pospremili z zvenečimi besedami o povezavi evropskega vzhoda z zahodom, Dunaja s Trstom in novih članic EU s starimi, a poleg sezonskih turistov (teh naj bi bilo po podatkih DARS do 15 odstotkov) bodo nov avtocestni odsek zagotovo najbolj cenili številni slovenski vozniki, ki se vsak dan ali tedensko vozijo s Štajerske proti Ljubljani in obratno – v povprečju je teh 22.000 na dan. Ti so namreč doslej največkrat in najbolj redno trpeli v kolonah in zastojih trojanskega ozkega grla, ki je zaradi večje prepustnosti avtocest pred odprtjem novega odseka postajalo vedno ožje. Tudi zato je novozgrajeni odsek bolj kot Dunaj s Trstom ali nove članice EU s starimi povezal dve največji slovenski mesti in en del države z drugim.

Kratek, a tehnično zelo zahteven odsek

Novozgrajeni avtocestni odsek je dolg 8,2 kilometra in je del avtocestnega odseka Vransko – Blagovica. Je eden od najzahtevnejših avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj dolino z nadmorsko višino do 400 metrov oklepajo hribi in grebeni nadmorske višine do 900 metrov, trasa pa poteka po geološko zelo zahtevnem in raznolikem terenu.

Trasa se začne za priključkom Trojane, kjer preide v najdaljši dvocevni avtocestni predor v Sloveniji – predor Trojane. Po izhodu iz predora Trojane v Šentožboltu avtocesta z viaduktom Šentožbolt prečka dvopasovnico, sedanjo glavno cesto Ljubljana – Celje, in preide na severno stran doline. S predorom Podmilj zaobide kraj Podmilj, po izhodu iz predora pa poteka po pobočnem nasipu v dolini Koprivnice. Nato prečka hudourniško grapo z viaduktom Log ter se nadaljuje ob pobočnem vkopu in viaduktu Javorje proti Petelinjku. Po ponovnem prečkanju doline z viaduktom Petelinjek od Trojan do Blagovice poteka trasa avtoceste po južni strani Blagovice v pobočnem globokem vkopu, prečka tri hudourniške grape z viaduktom Vranke, z 20 metrov visokim nasipom ter 51 metrov dolgim mostom Jekla. Na zahodnem delu doline ponovno prečka obstoječo dvopasovno glavno cesto z viaduktom Blagovica ter se spusti na dolinsko dno, kjer se naveže na že zgrajeni avtocestni odsek Blagovica – Šentjakob.

ž

Odsek je zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema prometnima in odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Širina avtoceste je 25 m: štirje vozni pasovi so široki po 3,5 m, dva odstavna pasova po 2,5 m, dva robna pasova ob prehitevalnih pasovih po 0,5 m, dve utrjeni bankini širine 1 m in srednji ločilni pas 3 m. Na območju daljšega vzpona je iz smeri Blagovice zgrajen pas za počasna vozila. Maksimalni vzpon ceste je 3 % (v predoru 2,2 %), najvišjo nadmorsko višino (485 m) pa trasa doseže v predoru Trojane.

Nekaj manj kot polovica novega avtocestnega odseka (3,5 kilometra) je speljana skozi dva dvocevna predora, četrtina (2,1 kilometra) prek sedmih viaduktov in štirih mostov, klasične avtoceste pa je za 2,6 kilometra.

Na odseku so vgradili dobrih 34.000 ton armaturnega jekla, 420.000 kubičnih metrov betona in 100.000 metrov geotehničnih sider (okoli 3600 kosov povprečne dolžine 28 metrov).

Najdaljši dvocevni predor v Sloveniji

3,5 kilometra novega avtocestnega odseka je speljanih skozi dva dvocevna predora; Trojane (2,9 km) in Podmilj (0,6 km) – predor Trojane je tako najdaljši dvocevni predor v Sloveniji. Gradnja predora Podmilj zaradi razmeroma dobrih geoloških razmer ni bila posebej težavna, gradnja predora Trojane pa je po pričakovanjih potekala v izredno zahtevnih geoloških razmerah, saj predor poteka skozi geotehnično neugodno sestavo tal. Precejšen del predora namreč poteka v območju, kjer so posedki na površini ogrožali objekte nad predorom, zato so še pred začetkom gradnje predora vgradili sidrane pilotne stene, med gradnjo pa so morali s posebnimi ukrepi (cevni ščiti, jeklene sulice, varovanje izkopnega čela) zagotavljati varnost.

Pri gradnji predora Trojane je bilo izkopanih 600.000 kubičnih metrov hribine, vgrajenih 3400 ton sider, 15.400 ton armaturnega jekla in lokov, 214.000 kubičnih metrov betona in 135.000 kvadratnih metrov hidroizolacije.

Oba predora na odseku med Trojanami in Blagovico sta opremljena z najsodobnejšo predorsko opremo, med katero velja omeniti posebne hidrante in inteligentni prometni sistem (ITS), ki bo ob pomoči 26 portalov na avtocesti od Vranskega do Kompolj skrbel za obveščanje voznikov in vodenje prometa. Podobno opremljena sta že predora Kastelec in Dekani na primorskem kraku avtocestnega križa.

Predora imata tudi prehode med obema cevema (Podmilj enega, Trojane pa pet), ki omogočajo prehod osebnim vozilom, eden pa celo avtobusom in tovornim vozilom.

Vožnja skozi trojanski predor naj bi ob upoštevanju prometnih predpisov - na celotnem odseku je največja dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro - trajala dve minuti.

Daljša avtocesta, dražja cestnina

Z odprtjem novega avtocestnega odseka se je prevozna razdalja, za katero je treba plačati cestnino, povečala za 9,4 km; 8,2 km je dolg novozgrajeni odsek, 1,2 kilometra pa je dolg del avtoceste med priključkoma Blagovica zahod in Blagovica vzhod, ki se doslej ni cestninil. Tako morajo uporabniki avtoceste Trojane - Ljubljana na čelni cestninski postaji Kompolje namesto dosedanjih 260 tolarjev (za prvi cestninski razred) plačati 360 tolarjev. Skupna cestnina za uporabnike avtoceste od Maribora do Kopra je zdaj 2330 tolarjev, od tega je treba za avtocesto od Maribora do Ljubljane plačati 1280 tolarjev. Po dograditvi priključka Blagovica zahod, ki naj bi bil zgrajen letos septembra, bo tudi na njem cestninska postaja, na kateri se bo cestninila prevozna razdalja od uvoza Blagovica do izvoza Trojane.

Gneča na nedokončanih krakih avtocestnega križa

Klikni za zemljevid slovenskega atocestnega križa!

Kljub odprtju novozgrajenega trojanskega avtocestnega odseka slovenski avtocestni križ še zdaleč ni dokončan. Ironično, a prav na dan odprtja novega avtocestnega odseka je nepopolno zgrajen avtocestni križ povzročal velike zastoje. Najprej seveda pri vstopu v našo državo na primorskih mejnih prehodih s Hrvaško, potem na cestah od mejnih prehodov do primorske avtoceste, nato pred cestninsko postajo Ljubljana zahod. Seveda je bila tudi zahodna ljubljanska obvoznica skoraj neprevozna, da o Celovški cesti v Ljubljani in dovozu nanjo niti ne govorimo. Zgodba se je ponovila še na cestninski postaji Torovo in na koncu gorenjske avtoceste pri Podtaboru. Takšen prometni infarkt – ki se poleti ponavlja skoraj vsak konec tedna, enkrat v eno, drugič v drugo smer – med drugim opozarja na nepopoln avtocestni križ, neurejeno navezovalno cestno omrežje od primorskih mejnih prehodov do koprske obvoznice in tudi na počasen sistem pobiranja cestnine. Šele ko bodo rešene tudi te težave, bo slovenski avtocestni križ postal tudi v resnici funkcionalen.

Če zanemarimo za pretočnost prometa povsem neustrezen sistem pobiranja cestnine (zaradi številnih cestninskih postaj), je predpogoj za bolj tekoč promet izgradnja manjkajočih delov avtocestnega križa. Če ostanemo na štajerski avtocesti, je v smeri proti vzhodu veselja (tudi nad novozgrajenim odsekom) konec že v Mariboru, ki bo po dinamiki izvajanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA) predvidoma šele leta 2011 dobil pravo obvoznico oziroma neposredno povezavo sedanje štajerske avtoceste z avtocesto Šentilj – Pesnica.

Tudi na drugi strani, na koncu primorskega kraka avtoceste od Maribora do Kopra, lahko konec (ali vsaj zmanjšanje) poletnih gneč pričakujemo šele z izgradnjo hitrih cest Koper – Izola, Izola – Jagodje in Jagodje - Lucija predvidoma do leta 2011. Po lani sprejeti Resoluciji o NPIA naj bi približno takrat zgradili tudi hitro cesto Koper – Šmarje – Dragonja in avtocesto Postojna/Divača – Ilirska Bistrica – Jelšane.

Tudi drugod po Sloveniji delo še zdaleč ni končano (ponekod se niti še ni začelo). Sodeč po gneči v poletnih mesecih oziroma v glavni turistični sezoni, je med najbolj obremenjenimi prometnimi povezavami pri nas tudi gorenjski krak avtocestnega križa. Tam se zamaški ne ustvarijo le na cestninski postaji Torovo in na koncu gorenjske avtoceste v Podtaboru, ampak se pogosto ustvari tudi neprekinjena kolona od Podtabora do Vrbe – in tako bo ostalo še vsaj do leta 2008, ko naj bi dogradili odsek Vrba – Peračica (odsek Peračica – Podtabor naj bi bil zgrajen prihodnje leto).

Nekaj prej (predvidoma prihodnje leto) naj bi bil dokončan ljubljanski del gorenjskega avtocestnega kraka oziroma avtocestni odsek Šentvid – Koseze, a gradnja navezovalnih cest nanj se bo zagotovo še zavlekla.

Pa ostali kraki avtocestnega križa? Dolenjski krak – tudi ta je prometno zelo obremenjen – kljub junijskem odprtju odseka Smednik – Krška vas ne bo dokončan pred letom 2007, tudi vipavski krak z manjkajočim odsekom Rebernice bo nared šele 2007. Podravski krak, še zlasti pomembna prometna povezava Slivnica – Gruškovje, naj bi bil dokončan šele v letu 2012, pomurski krak (Maribor – Vučja vas in Beltinci – Pince (Dolga vas)) – odsek Vučja vas – Beltinci je že zgrajen - bo verjetno dograjen še leto dni kasneje .

Veselimo se torej novozgrajenega odseka Trojane – Blagovica, a resnično bomo lahko slavili šele takrat, ko se bomo lahko prepeljali od ene državne meje do druge (ne glede na smer prečkanja naše države) brez zastojev, obvoza in prepogostega zaustavljanja zaradi plačevanja cestnin.