Od 1. decembra letos - merjenje izpušnih plinov!

Pravila o tehničnih pregledih avtomobilov so že vrsto let - tudi že v prejšnji državi - predpisovala tudi merjenje vsebnosti oglijikovega monoksida v izpušnih plinih avtomobilov. A predpisi so bili zgolj mrtva črka na papirju, saj jih pregledniki na tehničnih pregledih niso izvajali, ker je obstojal dogovor, da naj se jih ne izvaja. Glavni razlog je bil, da številni avtomobili, še posebej tisti, ki so prihajali iz vzhodnoevropskih držav in iz Kragujevca, niso izpolnjevali deklariranih vrednosti o vsebnosti strupenih snovi v izpušnih plinih.

Stanje naj bi se spremenilo od 1. decembra lani, ko je stopil v veljavo nov pravilnik o tehničnih pregledih in je vseboval tudi določbe o obveznem merjenju vsebnosti CO v izpušnih plinih avtomobilov z bencinskimi motorji in stopnje dimnosti pri avtih z dizelskimi motorji. A ko bi morali merjenje začeti izvajati, so pristojni organi ugotovili, da bodo meritve povzročile številne težave in probleme, ki jih niso predvideli. Zato je zakonodajalec, to pa je ministrstvo za notranje zadeve, sklenil, da začetek obveznih meritev prestavi za leto dni, torej na 1. december 2003, dotlej pa naj tehnični pregledniki opravljajo vzorčne meritve vsebnosti CO v izpušnih plinih oziroma stopnje dimnosti pri dizelskih avtomobilih - meritve naj bi opravili pri 5 odstotkih tehnično pregledanih avtov.

Predpis o merjenju izpušnih plinov je Slovenija povzela po evropski zakonodaji, a se je pri tem odločila za najstrožje merilo: vsebnost CO mora ustrezati vrednosti, ki jo je deklariral izdelovalec avtomobila in jo homologiral. Te stopnje so praviloma čim nižje, saj imajo ponekod davčne olajšave na ekološko bolj sprejemljive avtomobile. Prav zato je praviloma dokaj težko zagotoviti vrednosti strupenih snovi v izpušnih plinih, ki jih predpiše izdelovalec avta.

Druga možnost so bolj ohlapni predpisi, ki opredeljujejo evro standarde, ki predpisujejo vrednost strupenih snovi v izpušnih plinih in so znani kot evro 1, evro 2, evro 3 in kot najnovejši evro 4. Po teh predpisih imajo lahko vsi avtomobili, ki so bili narejeni do leta 1986, v izpušnih plinih do 5 odstotkov CO, avti, ki so bili narejeni med 1986 in 1994 3,5 odstotka CO, avti, ki so bili narejeni po letu 1994 - tedaj so postali obvezni katalizatorji, pa 0,5 odstotka CO. Pri avtih s katalizatorji velja opozoriti na to, da če je imel avto katalizator že pred letom 1994, ga mora imeti tudi še sedaj. Ni namreč dopustno, da bi lastnik preprosto odstranil katalizator. Povedano še drugače: starejši avtomobili, ki še nimajo katalizatorjev, se bodo tudi poslej lahko vozili po cestah, če so le primerno vzdrževani in dosegajo predpisane vrednosti strupenih snovi v izpušnih plinih.

S težavami se bodo verjeno soočili tudi lastniki avtomobilov s katalizatorji. Če so z avtom namreč prevozili veliko kilometrov, je treba katalizator zamenjati z novim - približno po 80.000 prevoženih kilometrih. V marsikateri mehanični delavnici pa so v preteklosti namesto novega katalizatorja tega raje zgolj odstranili, kakovost izpušnih plinov pa jih ni zanimala. Sedaj tako ne bo šlo več in bo treba katalizator na novo vgraditi, to pa seveda ni poceni - vsaj nekaj deset tisoč tolarjev je treba odšteti. Če je katalizator cenen, je praviloma tudi manj kakovosten in prej odpove.

Zelo podobno je tudi z avti z dizelskimi motorji. Če je avto dobro vzdrževan in motor deluje pravilno, praviloma tudi ni težav s stopnjo dimnosti v izpušnih plinih. Če pa je motor izrabljen in rabi tudi motorno olje, tako da močno kadi, je kaj malo možnosti, da bo imel tudi ustrezne izpušne pline.

Nekaj je povsem jasno: vse stroške bomo plačali lastniki avtomobilov. Prvič za merjenje vsebnosti izpušnih plinov, saj izvajalci tehničnih pregledov pravijo, da bodo morali lastniki vozil poleg tehničnega pregleda dodatno plačati še meritev vsebnosti izpušnih plinov v vrednosti nekaj tisoč tolarjev. Če vemo, da stane tehničnih pregled približno 5.500 tolarjev, bo treba za vsakoletni tehnični pregled plačati še več. Tehnični pregledi se bodo podaljšali, kajti meritev vsebnosti izpušnih plinov pri bencinskih motorjih traja 10 do 12 minut, pri avtih z dizelskim motorjem pa še dlje. Pri tem mora biti motor ogret na delovno temperaturo, kar bo posebej pozimi težko doseči za dizelske motorje. In nenazadnje obstoja tudi možnost okvare motorja pri merjenju vsebnosti izpušnih plinov, zato bo treba opredeliti, kdo nosi tveganje ob morebitni poškodbi motorja. Na najslabšem pa bodo seveda tisti, ki bodo imeli avte z motorji, ki ne izpolnjujejo ekoloških zahtev. Odločiti se bodo morali za popravilo avta ali pa ga zavreči, kar pomeni, da bodo morali seči v žep ali pa bodo ostali brez avta. 
(fk)

Na vrh strani