Kako kakovostni so prometni znaki? So vozniki zadovoljni z njimi? Ali je morda znakov preveč? Je postavljenih preveč znakov na istem mestu? Ali morda obstajajo znaki, ki so popolnoma odveč? Ali je kakšna povezava med varnostjo v cestnem prometu in prometnimi znaki? Ali obstajajo nejasni prometni znaki? Ali vozniki poznajo vse prometne znake? To je le nekaj vprašanj, na katere je skušala odgovoriti raziskava avtomobilskih klubov, med njimi tudi Avto-moto zveze Slovenije.

Raziskava je potekala na dveh ravneh: s CATI (telefonski intervjuji ob pomoči računalnika) in pa z objavo internetnega vprašalnika na spletnih straneh avtomobilskih klubov, tudi AMZS. Raziskava se je ukvarjala s 25 najbolj pogostimi vprašanji glede barv prometnih znakov, njihove oblike, interpretacije, simbolov in splošne rabe. Prav tako so udeleženci v raziskavi izbrali najbolj bedast prometni znak v Evropi.

Raziskava je bila opravljena v 14 evropskih državah: Nemčiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji, Španiji, Norveški, Nizozemski, Belgiji, Portugalski, Franciji, Finski, Švici, Hrvaški in Sloveniji, v njej pa je sodelovalo več kot 15.000 oseb, starejših od 18 let.

Telefonska raziskava

V telefonski raziskavi, v kateri slovenski vozniki niso bili zajeti, je bilo ugotovljeno, da v povprečju v Evropi najmanj kilometrov prevozijo italijanski, španski in angleški vozniki, ki imajo tudi najmanj izkušenj z vožnjo v drugih državah. Celo več: kar polovica italijanskih in španskih voznikov nikoli ne vozi v njim neznanem okolju.

Trije od štirih voznikov se pri vožnji po neznanem okolju zanesejo na prometne znake na avtocestah. V šestih od devetih držav, ki jih je obsegala telefonska raziskava, vozniki nimajo težav z razpoznavanjem oznak na avtocestah. Še posebej pohvalno so se o avtocestnih oznakah izrazili nizozemski vozniki, ki kar v 92 odstotkih zlahka najdejo želeni cilj po avtocestnih oznakah. Manj zadovoljni so vozniki z avtocestnimi oznakami v Italiji, Španiji in Nemčiji. Tako v Nemčiji prihaja do težav zaradi prevelikega števila oznak na enem mestu, še posebej tudi zato, ker je kar precej oznak nepomembnih. Nepravilna lokacija avtocestnih oznak je najbolj izrazit problem v Španiji, medtem ko je v Italiji enako izrazit problem zaradi zavajajočih oznak kot tudi njihove nepravilne postavitve.

Več kot 90 odstotkov evropskih voznikov meni, da prometni znaki pomembno vplivajo na prometno varnost.

Da so včasih prometni znaki nepotrebni, menijo vozniki v vseh državah, a v bistveno različnem obsegu. Tako kar 75 odstotkov vprašanih nemških voznikov meni, da so nekateri prometni znaki odvečni, enako mnenje pa ima le 19 odstotkov vprašanih Norvežanov. V Avstriji in Belgiji se vozniki zavzemajo za odstranitev nepotrebnih prometnih znakov.

Dve tretjini vprašanih se ni nikoli znašlo v nevarni prometni situaciji zaradi slabe prometne signalizacije, toda več kot 90 odstotkov vprašanih podpira enotno standardizacijo prometnih znakov v Evropi glede njihove barve, velikosti, tipografije in simbolov. Edina izjema so britanski vozniki – tudi zaradi angleške posebnosti, vožnje po levi strani. Prav tako več kot 90 odstotkov vprašanih meni, da bi standardizacija prometnih znakov pripomogla k večji prometni varnosti. Toda k temu bi nedvomno pripomogli – vsaj tako menijo vprašani v Avstriji, Norveški, Švici, Veliki Britaniji in Nemčiji – tudi drugi dejavniki, kot so tehnična brezhibnost vozil, individualni stil vožnje, gostota prometa, razmere na cestah in podobno.

Internetna raziskava

Internetna raziskava, v kateri so sodelovali tudi slovenski vozniki, je bila izvedena tako, da je bil na internetnih straneh avtomobilskih klubov objavljen enotni vprašalnik v nacionalnem jeziku o tem, kako so vozniki zadovoljni z zdajšnjo ureditvijo prometne signalizacije, in o tem, kako dobro vozniki poznajo prometne znake. Na vprašalnik je odgovorilo 12.931 ljudi, od tega 7.315 moških in 5.616 žensk. 2371 anketirancev je bilo starih med 16 in 29 leti, 4809 je bilo starih od 30 do 44 let, 4674 je bilo starih od 45 do 64 let, 1077 pa je bilo starejših od 64 let. Na slovenski vprašalnik je odgovorilo 348 ljudi, od tega 220 moških in 128 žensk. 60 slovenskih anketirancev je bilo starih od 16 do 29 let, 212 med 30 in 44 leti, 55 je bilo starih od 45 do 64 let, 22 pa je bilo starejših od 64 let.

45 odstotkov evropskih voznikov vsaj enkrat na mesec vozi v prometno neznanem okolju in se pri tem zanaša na prometne znake in oznake. Še dodatnih 30 odstotkov voznikov se v neznanem prometnem okolju znajde vsaj enkrat na tri mesece. Največkrat se v prometno neznanem okolju znajdejo avstrijski vozniki, najmanjkrat francoski.

Najpogostejše težave voznikov v tujem prometnem okolju so prometni znaki in oznake z nasprotujočo vsebino, zakriti prometni znaki z drugimi oznakami ali pa z obcestnim rastlinjem.

Veliko evropskih voznikov se pritožuje, da so prometni znaki lokacijsko slabo postavljeni, saj so premalo vidni v primerjavi z velikimi reklamnimi panoji ali drugimi obcestnimi oznakami in napravami. Spet drugi prometni znaki so postavljeni veliko preblizu nevarnim ali zahtevnim mestom, zato imajo vozniki premalo časa za prilagoditev svojega ravnanja. Ponekod so prometne oznake pomanjkljive in ponujajo premalo informacij. Pravo nasprotje pa je več prometnih znakov na enem mestu, ki često ponujajo tako obširno informacijo, da je voznik ne more v celoti prepoznati. Najbolj jasne znake in oznake imajo v Švici, najbolj kritično je v Belgiji, Španiji in Italiji.

Le 37 odstotkov evropskih voznikov je zadovoljnih z oznakami na medkrajevnih poteh, največ težav s tem pa imajo belgijski, hrvaški, nemški in italijanski vozniki, najmanj pa finski, norveški, švicarski in angleški vozniki.

Med štirimi vrstami prometnih znakov – znaki za obvezno ravnanje, znaki za prepoved – omejitev, znaki za nevarnost in informativnimi znaki – so najbolj prepoznavni znaki za nevarnost, saj ima težave z njihovim prepoznavanjem le približno desetina voznikov. Prav tako vozniki dobro (od 80 do 90 odstotkov) prepoznajo znake za obvezno ravnanje. Edina izjema je znak za najmanjšo dovoljeno hitrost 30 km/h, ki ga ne prepozna kar 30 odstotkov evropskih voznikov. 70 do 90 odstotkov voznikov prepozna informativne znake, izjema so le španski vozniki. Prav tako so dobro prepoznavni znaki za prepoved, saj jih prepozna 90 odstotkov vprašanih, izjema so le znaki, ki dovoljujejo parkiranje v parnih oziroma neparnih dneh – z njimi ima težave kar 80 odstotkov voznikov - oziroma v prvi ali drugi polovici meseca – težave ima polovica vprašanih.

Najbolj bedasta oznaka

V 10 od 14 držav – tudi v Sloveniji - so vozniki izmed ponujenih možnosti za najbolj bedasto oznako izbrali oznako s številko 12. Gre za pariško prometno oznako s številnimi prometnimi znaki, ki vozniku dajejo premalo možnosti za prepoznavo vseh zapovedi.

V treh državah so za najbolj bedasto oznako prepoznali oznako številka 9, ki tudi izvira iz Francije in sicer kraja Montlucon. Ta znak označuje enosmerno cesto, a če se s prepovedane smeri zapeljete vanjo, imate prednost pred nasproti vozečim vozilom.

Zahteve avtomobilskih klubov

Rezultati raziskave jasno kažejo, da na evropskih cestah obstajajo težave s prometno signalizacijo, še posebno s preštevilnimi oznakami, ki često vodijo k preštevilnim informacijam, ki jih vozniki ne morejo upoštevati. Večina evropskih voznikov bi želela imeti poenoten evropski sistem prometne signalizacije, zato se evropski avtomobilski klubi zavzemamo, da ustrezni organi poenostavijo in harmonizirajo prometno signalizacijo na evropski ravni. Prav tako je treba več pozornosti nameniti pravilni postavitvi prometniih znakov tako, da bodo prometni znaki voznikom v pomoč, ne pa v zavajanje. Priporočljivo bi bilo periodično preverjanje pravilne postavitve prometnih znakov tako glede upravičenosti posameznega znaka, preglednosti postavitve in pravilnosti namestitve (višina postavitve, okolje postavitve). Vse odvečne prometne znake je treba odstraniti. Denar, ki bi ga prihranili za nepotrebne prometne znake, je treba nameniti za vzdrževanje cest.