V Sloveniji je bilo lani registriranih 63.704 osebnih avtomobilov in 5.410 lahkih gospodarskih vozil. To pomeni, da je bilo v primerjavi z letom 2003 registriranih 4,37 odstotka več osebnih avtomobilov in 6,41 odstotka več lahkih gospodarskih vozil.

A preden temeljitejše obdelamo podatke o slovenskem avtomobilskem trgu, naj na hitro preletimo nekatere dileme, ki se često pojavljajo pri branju statističnih podatkov, a smo o njih že nekajkrat zelo podrobno pisali, nazadnje pred letom dni. Gre za podatke o takoimenovanih dnevnih registracijah, o izvozu v Sloveniji novih registriranih avtomobilov, pa tudi o razvrščanju posameznih modelov avtomobilov v ustrezne avtomobilske razrede.

Ker želimo imeti v Motoreviji primerljive podatke za več let, tudi letos objavljamo podatke, ki so obdelani po enaki metodologiji kot v prejšnjih letih. To pomeni, da so upoštevane tudi dnevne registracije, prav tako pa tudi izvoženi avtomobili. Če je avto namreč registriran, je treba zanj obračunati ustrezne dajatve, ki jih sicer trgovec resda lahko dobi povrnjene, če avto izvozi, a v vsakem primeru pride do ustreznih finančnih transakcji, ki so zabeležene tako v prometu podjetij kot tudi države oziroma njenih organov. Seveda pa ne gre spregledati, da je Slovenija 1. maja letos postala del enotnega trga Evropske unije brez carinskih meja in bi torej lahko upoštevali le še izvoz v države izven EU.

Pri razporejanju modelov avtomobilov v tržne razrede pa velja, da ne obstaja splošno pravilo, po katerem bi avtomobile razporejali po razredih, temveč ima vsak izdelovalec svojo kategorizacijo modelov - tako kot on vidi razporeditev tekmecev. Zato se v našem pregledu držimo v Motoreviji že ustaljenih razredov - tudi zaradi že omenjene primerljivosti podatkov za več let.

2004 kot leto 2000

V letu 2004 je bilo prodanih skoraj natančno toliko osebnih avtov kot v letu 2000. Tedaj je bilo namreč registriranih 63.640 avtov, lani 63.704. A bolj kot ta primerjava je razveseljivo, da se je prodaja na slovenskem trgu osebnih avtomobilov drugo leto zapored ustalila nad nekakšno magično mejo 60.000 avtov. Ne gre namreč pozabiti, da je bilo leta 2001 prodanih 54.834 avtov, leta 2002 vsega 52.701. Če pogledamo še nekoliko bolj nazaj: leta 1995 je bilo registriranih 61.272 avtov, leta 1996 60.139, leta 1997 60.754, leta 1998 68.612, leta 1999 pa je slovenski trg dosegel rekord z registracijo 79.813 avtov - k temu je tedaj v mnogočem pripomogla evforija pred uvedbo davka na dodano vrednost. Iz teh podatkov je jasno, da je slovenski avtomobilski trg že tako razvit, da slovenski kupci vsako leto pokupijo nekaj več kot 60.000 osebnih avtov. To jasno kaže tudi na zrelost trga in stabilne gospodarske razmere.

Pomlad najboljša za prodajo

V Sloveniji velja, da so najugodnejše obdobje za prodajo avtomobilov pomladni meseci. Tudi lani je bilo tako, saj je bilo največ avtov prodanih aprila, ko je trg edinkrat segel prek številke 7.000 - registriranih je bilo 7.042 avtov. Ugodna sta bila tudi marec in maj, ko je bilo registriranih več kot 6.000 avtov - marca 6.944, maja pa 6.134. Po več kot 5.000 avtov je bilo prodanih januarja - 5.280, februarja - 5.895, junija - 5.697 in julija 5.415. V treh mesecih je bilo prodanih po več kot 4.000 avtov: septembra 4388, oktobra 4.474 in novembra 4.549. Avgust s 3.890 avti in december s 3.996 prodanimi avti sta bila edina meseca, ko je bilo prodanih manj kot 4.000 avtov.

Na vrhu odločno Renault

Vlogo vodilnega igralca na slovenskem trgu osebnih avtov je tudi lani ohranil Renault, ki je suvereno obvladoval skoraj četrtino trga. Prodal je 15.360 avtov, kar je 238 več kot v letu 2003. Če ne bi nepričakovano popustil v decembru, ko je prodal vsega 420 avtov, tako da ta mesec niti ni bil vodilni prodajalec, bi bilo njegovo vodstvo še bolj prepričljivo. Tako je njegov tržni delež na letni ravni zdrsnil na 24,11 odstotka, kar je 0,67 odstotne točke manj kot v letu 2003. Če bi decembra prodal povprečno mesečno količino avtov, bi imel več kot 25 odstotni tržni delež.

Zakaj je prodaja Renaultovih avtov decembra lani tako zanihala navzdol, je verjetno več vzrokov, glavni pa je verjetno v tem, da so s tolikšno prodajo kot leto poprej izpolnili svoj letni plan prodaje, tako da decembra niso imeli nobenih posebnih akcij za spodbujanje prodaje, kamor lahko štejemo tudi dnevne registracije, ki po svojem bistvu niso nič drugega kot instrument pospeševanja prodaje.

Volkswagen je dokaj prepričljivo obdržal drugo mesto. Prodal je 6.634 avtov ali 364 več kot leta 2003, kar je bilo dovolj za povečanje tržnega deleža za 0,14 odstotne točke na 10,41 odstotka trga. Največ zaslug za tržni uspeh Volkswagna ima nedvomno novi golf, ki je izpolnil pričakovanja in bil najbolje prodajan avto v nižjem srednjem razredu. A če se je predlani Volkswagen komaj ubranil napada Peugeota, je moral tokrat svoj položaj braniti pred nespornim zmagovalcem leta 2004 Oplom. Ta se je s petega mesta leta 2003 povzpel na tretje s prodajo 6.476 avtov, kar pomeni 10,17 odstotka trga. Vzpon Opla pa je bolj nazoren s podatkom, da je bilo lani prodanih kar 2.653 oplov več kot leta 2003 oziroma se je njegov tržni delež povečal za 3,90 odstotne točke. Ali povedano še drugače: Opel je svojo prodajo lani povečal za 69,4 odstotka. In kje je skrivnost Oplovega uspeha? Nedvomno v zelo konkurenčnih cenah, še posebej za corso, poleg tega pa še prodaja prejšnje generacije astre z oznako astra clasic, na dober odziv pri kupcih pa je naletela tudi enoprostorna meriva.

Peugeot in Citroen sta vsak zdrsnila za mesto, a je njun položaj na trgu zelo različen. Peugeot je lani prodal 613 avtov manj kot predlani, tako da je njegov tržni delež padel za 1,39 odstotne točke. Peugeotu se pač pozna, da je peugeot 206 že močno v letih, 307 pa se je soočil s povečano konkurenco, še posebej novim VW golfom, pa tudi renaultom meganom. Poleg tega se Peugeotu pozna, da nima srednjevelikega enoprostornega avta, s katerim bi se kosal z renaultom scenicom, VW touranom, citroenom xsaro picasso, ... Novi 407 lahko veliko pomeni za ugled znamke, a srednji razred ima premajhno vlogo na slovenskem trgu, da bi lahko reševal Peugeotov položaj.

Drugače je s Citroenom, ki je prodal 347 avtov več kot predlani in tako izboljšal svoj tržni delež za 0,24 odstotne točke. Poleg že omenjene xsare picasso je k uspehu pripomogla dobra prodaja C3, pa tudi C2, xsara pa je bila na izteku svojega življenjske dobe cenovno zelo ugodna in je bila zato privlačna za številne kupce.

Fiat je obdržal šesto mesto, prodal vsega 7 avtov več kot predlani, kar je sicer pomenilo 0,24 odstotne točke manjši tržni delež kot predlani. A treba je vedeti, da je punto kot vodilni model na izteku svoje življenjske dobe, saj bo letos poleti predstavljen novi, a bo k nam prišel šele v letu 2006. Tako se Fiatu v letu 2005 obetajo zahtevni časi. Je pa pri kupcih na dober odziv naletela panda.

Ford se je pomaknil za mesto naprej na sedmo, a z dokaj kislim nasmeškom, kajti prodal je 367 avtov manj kot v letu 2003, a svoj tržni delež še obdržal nad 4 odstotki trga. Se pa Fordu obetajo boljši časi s prihodom novega focusa v začetku letošnjega leta.

Za dve mesti se je povzpel Hyundai, ki je bil lani osma najuspešnejša znamka s tem, ko je prodal 288 avtov več in povečal svoj tržni delež za 0,3 odstotne točke. Seveda je s tem Hyundai tudi prepričljivo najboljša korejska znamka.

Za dve mesti se je povzpela tudi Toyota in se prvič uvrstila med deset najbolje prodajanih znamk v Sloveniji. Njena rast je za Oplom druga največja med pomembnimi igralci na trgu tako absolutno kot relativno, saj je prodala 397 avtov več kot leta 2003 in povečala svoj tržni delež za 0,49 odstotne točke.

V deseterici najboljših se je obdržal Seat, ki je sicer zdrsnil z devetega na deseto mesto z 201 manj prodanim avtom in nazadovanjem tržnega deleža za 0,47 odstotne točke. K upadu prodaje je najbolj prispevala skromna prodaja cordobe.

Iz deseterice je izpadla Škoda, še lani sedma, ki je prodala 1.688 avtov manj kot predlani. Ob tem ne gre spregledati, da je bilo predlani veliko škod izvoženih, tako da vse le ni tako tragično, kot bi morda sklepali zgolj iz številk. Je pa dejstvo, da je imela Škoda lani vsega 2,78 odstotni tržni delež, daleč najmanjšega v vsej zgodovini samostojnega slovenskega trga. Prihod nove octavie, še posebej karavanske različice, ki je napovedana za sredino februarja, lahko popravi položaj češke znamke na našem trgu.

Audi je obdržal 12. mesto, prodal 159 avtov manj kot 2003, toda prihod novega A6 in prenovljenega A4 mu daje upanje, da bo tudi v letošnjem letu prepričljivo obdržal prvo mesto med prestižnimi znamkami.

Na 13. mestu je Chevrolet, lani pa je bil na tem mestu Daewoo. Kot je znano, je novi lastnik Daewooja General Motors Daewoojeve avte preimenoval v chevrolete. Če sodimo po rezultatu na slovenskem trgu, je bila to uspešna marketinška poteza, saj so prodali 252 avtov več kot leta 2003. Če pa jim pripišemo še 352 registriranih daewoojev, je uspeh še toliko večji. A uspeha ne gre pripisati zgolj preimenovanju, temveč predvsem boljši prodajno servisni mreži in učinkovitejšem nastopu na trgu.

Svoji mesti sta zadržali japonski znamki Mazda in Honda, pri čemer se obe lahko pohvalita z občutno povečano prodajo in izboljšavo tržnega deleža. Mazda je prvič preskočila prag tisoč prodanih avtov, Honda se mu je zelo približala. Tako Nissan kot Suzuki sta prodala skoraj enako kot v letu 2003, Mitsubishi pa je močno popravil svojo prodajo, a je še vedno šesta japonska znamka.

Tudi lani je bil BMW pred Mercedesom, saj je BMW povečal svojo prodajo za 121 avtov, kar je pomenilo 0,14 odstotne točke večji tržni delež kot v letu 2003, Mercedes pa je svojo prodajo povečal za 11 avtov. Pri BMW je presenetljivo velika prodaja avtov serije 5, še boljši časi pa se mu obetajo letos s prihodom nove serije 3. Mercedes bo letos stavil na lani novi razred A, novi terenec ML, pa tudi na novi razred B.

V dvajsterici najbolje prodajanih znamk je še Kia, ki je lani kljub prihodu novega picanta prodala 15 avtov manj kot leta 2003.

Francoska naveza

Najuspešnejši koncern na slovenskem trgu je bil tudi lani Renault - Nissan, ki je prodal 16.100 avtov ali 25,27 odstotka vseh lani prodanih avtov v Sloveniji. A to je vendarle manj kot leta 2003, ko je naveza Renault - Nissan obvladovala 25,96 odstotka trga.

Koncern Volkswagen je bil tudi lani še drugi z 18,83 odstotka trga, kar pa pomeni nadaljnje izgubljanje tržnega deleža. Predlani je bil njegov tržni delež namreč 22,43 odstotka - zdrs torej za 3,6 odstotne točke - leta 2002 pa še za skoraj 1,5 odstotno točko več. Manjši vpliv na trgu je imel tudi koncern PSA, saj sta Peugeot in Citroen lani obvladovala 16,35 odstotka trga, kar je 1,15 odstotne točke manj kot predlani. Leta 2002, ko sta bila najvišje, sta bila že pri 18,46 odstotka trga.

Največjim trem koncernom se počasi priključuje General Motors, ki je imel lani z Oplom, Chevroletom in Daewoojem 12,73 odstotka slovenskega trga.

Clio še vedno v vrhu

Najbolje prodajan avto v lanskem letu je bil, tako kot že leta, renault clio. Čeprav je povsem na koncu življenjske dobe, je lani našel 7.881 kupcev, kar je 122 avtov manj kot predlani, to pa pomeni, da se je njegov tržni delež zmanjšal s 13,11 odstotka na 12,37 odstotka vsega trga. Povedano drugače: Renault je imel samo s cliom večji tržni delež kot druga najupspešnejša znamka Volkswagen z vsemi svojimi avti. Če prištejemo h cliu še limuzinsko različico thalio, ki je našla 388 kupcev in imela tako 0,61 odstotni tržni delež, je cliov uspeh še večji.

Na drugem mestu je trdno zasidran peugeot 206, ki se ob svojem zenitu tudi lahko pohvali z dobrim uspehom na trgu, čeprav je njegov tržni delež v primerjavi z letom 2003 tudi padel.

Na tretjem mestu ni več fiat punto, temveč VW golf, ki se je z 2.983 prodanimi avti prebil s sedmega mesta in temeljito izboljšal svoj tržni delež.

Namesto škode octavie je tokrat četrta opel corsa, ki je le malenkost zaostala za golfom. Predlani je bila corsa komaj na osmem mestu.

Tako kot predlani je peti renault megane, ki je tako izgubil vodilno mesto v nižjem srednjem razredu, saj ga je prehitel golf.

Na šesto mesto je zdrsnil že omejeni punto, sedmi je VW polo, ki je zdrsnil za mesto, na osmem mestu pa je opel astra - tako prejšnji kot sedanji model. V deseterici se je obdržal citroen C3, ki je pridobil mesto, novinec med deseterico pa je renault scenic, ki se je povzpel za tri mesta. Poleg škode octavie, ki je bila lani komaj na 20. mestu med najbolje prodajanimi modeli, je iz deseterice izpadel tudi peugeot 307.

Najbolje prodajan enoprostornež je scenic pred oplom merivo, najbolje prodajani terenski avto je še vedno toyota RAV-4, renault espace pa je bil tudi lani najbolje prodajan velik enoprostorni avto.

V ospredju majhni avti

Slovenski avtomobilski trg obvladujejo majhni avti. Tudi lani so zadržali več kot polovičen delež med vsemi prodanimi avti, ki so ga prvič pridobili leta 2003. Lani je bilo prodanih 33.006 majhnih avtov, kar pomeni 51,81 odstotka vseh prodanih avtov. Delež majhnih avtov se je povečal za 1,64 odstotne točke.

Avtomobili nižjega srednjega razreda so lani našli 19.847 kupcev, kar pomeni 31,16 odstotni tržni delež, tako da se je delež teh avtov povečal kar za 2,21 odstotne točke.

Še naprej je padal delež avtov višjega srednjega razreda, saj so lani našli vsega 7.235 kupcev, kar pomeni 11,36 odstotni tržni delež oziroma zmanjšanje v primerjavi z letom 2003 kar za 4,24 odstotne točke manj.

Delež terenskih avtov se je povečal za 0,19 odsotne točke na 2,8 odstotka trga, delež avtomobilov visokega razreda je tudi večji za 0,42 odstotne točke, tako da je bil lani 1,81 odstotka, delež velikih enoprostornih avtov pa je bil z 1,07 odstotka trga za 0,14 odstotne točke manjši kot leta 2003.

 Vse več avtov z dizelskimi motorji – v ospredju Mercedes

Pribljubljenost avtomobilov z dizelskim motorjem še naprej strmo narašča, saj se je prodaja povečala za 17,87 odstotka v primerjavi z letom poprej. Povedano drugače: lani je imelo med vsemi prodanimi avti 28.844 avtov dizelski motor, kar pomeni 45,22 odstotka vseh prodanih avtov. Leta 2003 je bil ta delež 40,09 odstotka, saj je bilo prodanih 24.472 avtov z dizelskim motorjem, leta 2002 jih je bilo 15.910, leta 2001 le 8.885.

Rekorder v prodaji avtov z dizelskimi motorji je Renault, saj so kar štirje njegovi modeli med petimi najbolje prodajanimi. Največ, 3.476 so prodali cliov, na tretjem mestu je megane s 1807 avti, na četrtem scenic s 1215 avti, na petem laguna s 1.055 avti. Le na drugem mestu se je med Renaultove avte vrinil VW golf, saj je bilo kar 2.400 golfov prodanih z dizelskim motorjem. Na mestih od 6 do 10 sledijo peugeot 206, škoda octavia, peugeot 307, opel astra in VW polo, ki zaključuje deseterico s 709 prodanimi avti z dizelskim motorjem.

Več tudi lahkih gospodarskih vozil

Še malce bolj občutno kot trg osebnih avtomobilov se je povečal trg lahkih gospodarskih vozil, saj je bilo lani prodanih 5.410 vozil, kar v primerjavi z letom 2003 pomeni povečanje za 6,41 odstotka.

Vodilni položaj na trgu je zadržal Renault, ki je svoj tržni delež povečal na 31,02 odstotka. Na drugem mestu je še naprej Citroen, na tretjem mestu pa je Fiata spodrinil Volkswagen, ki se mu je še kako poznalo, da je začel prodajati novega caddyja. Peugeot je zadržal četrto mesto, Mercedes se je po letu dni spet povzpel na peto mesto, Fiat pa je s tretjega zdrsnil na šesto. Sledijo Ford, Opel, Iveco in Hyundai.

Najbolje prodajan model je renault kangoo pred renaultom masterjem in citroenom berlingojem.