Tehnologija satelitske navigacije je v sodobnih avtomobilih že tako udomačena, da lahko kupci avtomobilov satelitsko navigacijo naročijo že ob nakupu avtomobila; večinoma kot dodatno opremo, pri nekaterih avtomobilih višjih razredov pa je celo všteta v katerega od tovarniških paketov opreme. Zaradi vse večje razširjenosti je satelitska navigacija tudi vse cenejša; kupci lahko celo izbirajo med skromnejšimi (in cenejšimi) ter zmogljivejšimi (in dražjimi) sistemi. Tudi zato na trgih zahodne Evrope sistemi za satelitsko navigacijo že postajajo eden od pomembnih (in tržno uspešnih) delov dodatne opreme, pri nas pa je seveda drugače: dejstvo, da še vedno ni na voljo uporabne digitalne avtokarte Slovenije, od nakupa odvrne tudi tiste, ki jim sicer ne bi bilo žal odšteti nekaj stotisočakov za enega od zmogljivih navigacijskih sistemov.

Če je še nekaj let nazaj značilen avtomobilski sistem za cestno satelitsko navigacijo obsegal tovarniško vgrajen GPS sprejemnik z anteno, računalnik in uporabniški vmesnik (zaslon in potrebne tipke), je danes ponudba bistveno obsežnejša. Z (skokovitim) razvojem elektronike, telekomunikacij in digitalnega shranjevanja podatkov navigacijski sistemi izgubljajo mere in mase, pridobivajo pa mobilnost – selijo se iz avta v roke, žepe ali na posebne nosilce.

Težkokategorniki med navigacijskimi sistemi ostajajo v avtomobile vgrajeni sistemi, ki so z razvojem in razmahom "infotainmenta" – informacijsko-zabavne tehnologije - vse bolj integrirani v obstoječe avtomobilske sisteme. Zaradi podatkov, ki jih te naprave dobivajo od drugih avtomobilskih sistemov (hitrost, prevožena pot) so še vedno najbolj natančni in najbolj zmogljivi; če na primer z avtom zapeljete v predor, bo računalnik kljub izgubi satelitskega signala še vedno vedel dolžino v predoru prevožene poti. Ker imajo tovrstni navigacijski sistemi praviloma tudi velike barvne zaslone (lastne ali kombinirane z drugimi napravami), na njih vselej tudi dobro vidimo začrtano pot, dobro pa lahko slišimo tudi glasovna navodila.

Integrirane navigacijske sisteme ponujajo praktično vse avtomobilske tovarne, četudi so omejeni bolj na avtomobile višjih razredov. Prerez ponudbe pri nas v višjem srednjem avtomobilskem razredu (avtomobili kot so audi A4, BMW serija 3, peugeot 407, VW passat) odkrije, da je treba za tovrstne sisteme odšteti od 450.000 do 900.000 tolarjev, pri čemer uporabljajo dražje različice DVD zgoščenke, na katerih je lahko shranjenih bistveno več podatkov. Velja omeniti tudi, da imajo nekateri avtomobili višjih razredov navigacijske naprave tudi v serijski opremi – vsaj v katerem od nabogatejših paketov.

Če v vašem avtu ob nakupu niste dokupili tudi navigacijske naprave, lahko to storite tudi naknadno; na trgu je kar nekaj tovrstnih sistemov, ki jih naknadno pritrdimo v avto, naložimo ustrezne digitalne avto karte in sistem je pripravljen za vodenje. Pred dvema letoma smo v Motoreviji preskusili zanimivo prenosno različico navigacijskega sistema za naknadno vgradnjo - Garminov streetpilot III -, ki ga lahko prestavljamo iz avta v avto brez trajne namestitve. Sistem deluje učinkovito in zanesljivo, pri nas pa stane 275.000 tolarjev, kar je precej manj od vgrajenih navigacijskih naprav.

Podobno rešitev ponuja tudi Magellan s svojim modelom roadmate 700; prenosni navigacijski sistem majhnih dimenzij ima na dotik občutljiv zaslon, že naloženo podrobno cestno karto Evrope, ponaša pa se tudi z brezžično IR povezavo, s katero lahko v sistem naložite svoje naslove in podatke – tudi iz mobilnega telefona. Roadmate 700 – pri nas ga dobite pri ljubljanskem podjetju Geoservis – stane 390.000 tolarjev.

Eno od zanimivih in uporabnih navigacijskih možnosti ponuja kombinacija avtoradia in navigacijskega sistema. Najbolj znan ponudnik tovrstnih kombiniranih sistemov je nemški Blaupunkt, ki prek slovenskih trgovcev tudi pri nas ponuja svoje modele z oznako travelpilot. Do sedaj za te avtoradie ni bilo večjega zanimanja, za kar pa je bila po besedah Blaupunktovega zastopnika kriva cenovna politika. Šele pred kratkim so začeli enega od modelov ponujati po ugodnejši ceni – 180.000 tolarjev – odziv pa je spodbuden. Prednosti takšnega kombiniranega sistema so seveda v merah – gre za običajno velik avtoradio DIN standarda, tako da navigacijski sistem ne vzame nič dodatnega prostora. Pomankljivost je manjši zaslon in slabša vidljivost, tehnično pa so tovrstni sistemi prav tako zmogljivi, saj za navigacijo uporabljajo standardne digitalne avtokarte, ki omogočajo aktivno glasovno vodenje.

Značilna mobilna kategorija navigacijskih naprav so tudi "ročni" GPS sprejemniki, ki jih pohodniki, avanturisti in navtiki poznajo že dolgo časa; ob pomoči zunanje antene in ustrezne programske opreme so primerni tudi za vgradnjo v avto in za vodenje po cestah. Skladno z razvojem ostalih navigacijskih naprav se razvijajo tudi "ročni" GPS sprejemniki in že nekaj časa lahko tudi pri nas izbiramo med zmogljivimi in z barvnimi zasloni opremljenimi napravami. Z ustreznimi digitalnimi zemljevidi omogočajo tudi cestno vodenje, še zlasti če napravo nadgradimo z zmogljivejšo zunanjo anteno. Od vseh navigacijskih naprav so te cenovno najugodnejše, saj katero od osnovnih različic lahko dobimo že za manj kot 40.000 tolarjev (recimo garmin gekko 101), zmogljivejše različice, kot je Magellanov meridian color europe z barvnim zaslonom, prednaloženo karto Evrope in drugimi dodatki, pa stanejo 152.000 tolarjev.

Eno od najbolj obetavnih navigacijskih tehnologij predstavljajo dlančniki oziroma njihova preureditev v navigacijske naprave. Dlančniki so zaradi velikega (in zdaj že obveznega) barvnega zaslona kot ustvarjeni za satelitsko navigacijo, saj imajo dovolj računskih zmogljivosti, so prenosni in tudi dovolj povezljivi, da nanje lahko prenesemo ustrezne digitalne avtokarte in jih povežemo z GPS antenami. Za preureditev dlančnika v navigacijski sistem je treba dokupiti GPS sprejemnik, v dlančnik naložiti ustrezno programsko opremo ter digitalne avtokarte in dlančnik je pripravljen na vodenje po cestnem omrežju. Ponudba ustrezne opreme je tudi pri nas zelo bogata, v primerjavi s klasičnimi navigacijskimi sistemi pa tudi cenovno zelo ugodna. Tako lahko zunanji GPS sprejemnik za priklop na dlančnik dobimo že za 20.000 tolarjev. Dražja je programska oprema, saj je treba za digitalno avtokarto Evrope odšteti približno 50.000 tolarjev, nekaj pa stane tudi ustrezna programska oprema. Nekateri ponudniki, kot je Garmin, ponujajo opremo v paketu (sprejemnik v obliki srajčke) za 90.000 tolarjev, na trgu pa so tudi že prvi kombinirani GPS dlančniki z vgrajnimi GPS sprejemniki, antenami in programsko opremo (Navman pin pocket PC stane približno 200.000 tolarjev, garmin iQue pa 182.000 tolarjev).

Ko govorimo o kombiniranih napravah ne gre spregledati tudi Garminove naprave navtalk, ki združuje mobilni telefon in GPS sprejemnik; v primerjavi s sodobnimi mobilnimi telefoni je morda res velik in okoren, a ima večino osnovnih telefonskih funkcij, poleg teh pa tudi GPS sprejemnik, vgrajeno osnovno cestno karto Evrope, glasovno vodenje in "turn-by-turn" navigacijo. Cena: približno 200.000 tolarjev.

Že približno dve leti (v Nemčiji) deluje tudi "off-board", torej zunanja navigacija za "pametne" mobilne telefone, pri kateri uporabnik dobiva ustrezna navigacijska navodila iz centrale na svoj mobilni telefon. Za takšno vodenje niso potrebne lastne digitalne avtokarte, ampak le naročnina na navigacijsko storitev, eden od sodobnih mobilnih telefonov in GPS sprejemnik; vse ostalo preračunajo in določijo v centrali, podatke pa v obliki SMS pošiljajo uporabniku. Poseben program sporočila pretvori v ustrezno grafično (puščice, imena ulic in krajev) in zvočno obliko (glasovno vodenje), ki jih uporabnik razbere na zaslonu in sliši iz zvočnika mobilnika ali prostoročne naprave v avtomobilu. Ker vodenje poteka v centrali, so podatki vselej ažurni in točni, dodani pa so jim lahko tudi ostali pomembni podatki kot trenutne prometne ali vremenske razmere na poti. Na nemškem trgu, ki pri tovrstnih tehnologijah vodi, najuspešnejša ponudnika tovrstnih storitev (Wayfinder in Falk Activepilot) delujeta neodvisno od mobilnih operaterjev, naročniki pa se lahko odločajo za različne pakete storitev, od osnovnega do tistega za poklicne voznike. Cene so v primerjavi z nakupom pravega satelitskega navigacijskega sistema zelo ugodne, saj uporabniku ni treba kupovati aktualnih digitalnih avtokart, storitev pa plačuje z letno naročnino (od 50 evrov naprej) in dodatno obračunanim vodenjem po željeni poti (od 2 do 5 evrov, k tem stroškom je treba seveda prišteti še prenos podatkov, ki ga uporabniki plačujejo svojim mobilnim operaterjem). Storitev bo – ko bodo na voljo ustrezne digitalne avtokarte za Slovenijo - zagotovo postala zanimiva tudi za slovenske uporabnike mobilnih telefonov.