Obnova in vzdrževanje cest v letošnjem letu

Letos je vlada s potrditvijo letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest malce pohitela, vsebina pa je zelo podobna letnim planom iz prejšnjih let. Največja razlika je, da vlada za letošnji razvoj in obnovo avtocest namenja za tretjino manj sredstev kot lani. Pri DARS takšen okrnjen program del imenujejo “optimiziranje glede na trenutno splošno finančno situacijo”.

Tako bo DARS letos za obnavljanje avtocest zapravil 55,7 milijona evrov (lani 76,6 milijona evrov), z obnovitvenimi deli pa začenja prav v teh prvih aprilskih dneh. Leta 2008 je bilo obnovljenih približno 39 kilometrov avtocest in hitrih cest (gre za kilometre smernega vozišča, poenostavljeno torej za polovico avtoceste), lani je bila v načrtu obnova približno 49 kilometrov smernih vozišč, letos pa je v planu obnova približno 32 kilometrov smernih vozišč.

Obnavljanje in vdrževanje avtocest

Na gorenjskem avtocestnem kraku bo obnova vozišč potekala na odsekih Brnik – Vodice in Podtabor – Kranj, na primorskem kraku na odsekih Divača – Kozina, Vrhnika – Logatec, Unec – Postojna in na priključku Vrhnika, na štajerskem avtocestnem kraku bosta obnovljeni vozišči na odseku Arja vas – Vransko ter priključku Slivnica in na odseku Šentilj – Pesnica ter priključku Maribor vzhod. Na ljubljanskem območju bodo obnovitvena dela potekala na odsekih in priključkih avtoceste Grosuplje – Višnja Gora, Ivančna Gorica – Bič, Vodice – Ljubljana (Šmartno) ter na južni ljubljanski obvoznici.

V okviru obnov na avtocestnih objektih bodo letos obnovili nadvoze na priključku Slovenske Konjice, izvajalec pa bo v okviru odprave napak v garancijski dobi dokončal sanacijo dilatacij na nekaterih objektih na odseku Arja vas – Vransko ter sanacijo prekladne konstrukcije na viaduktu Škedenj, dela na mostu čez Ljubljanico (na priključku Vrhnika) pa so se že začela.

DARS bo letos opravil tudi nekaj elektro in strojnih del na našem avtocestnem omrežju – obnovo hidrantnega omrežja in izvedbo video nadzorne in detekcijske opreme v predoru Karavanke, nadgradnjo predorov Ločica in Jasovnik, prenovo napajalnih enot klica v sili, sanacijo in izgradnjo kabelske kanalizacije za potrebe sistema nadzora in vodenja prometa na odseku Brezovica – Divača, nadgradnjo varnostnih naprav strežniških in elektro prostorov z avtomatskim gasilnim sistemom; optimizacijo (združevanje) nadzornih centrov v regionalne nadzorne centre (prestavitev nadzornega centra Slovenske Konjice v Regionalni nadzorni center Maribor), dokončanje razsvetljave razcepa Zadobrova, izvedbo video nadzora na nevarnih odsekih avtocest in hitrih cest, zgraditev dodatnih cestno-vremenskih postaj na vremensko izpostavljenih odsekih, izvedbo nove kabelske kanalizacije skupaj z obnovo vozišč in razširitev optičnega omrežja.

Sanacija opreme

Največji delež obnov elektro in strojnih naprav predstavlja sanacija elektro in strojne opreme predora Karavanke, ki je najstarejši slovenski avtocestni predor.

Ob zagotavljanju večje prometne varnosti v predoru je sanacija potrebna tudi zaradi uskladitve s slovensko uredbo o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji in določbami evropske direktive o minimalnih varnostih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.

Izvedba obnovitvenih del na avtocestah in hitrih cestah zahteva delne in popolne zapore smernega vozišča, zato naj bi se vsa večja dela izvajala zaporedno in zunaj največjih sezonskih prometnih obremenitev. Pri izvajanju obnovitvenih del bo že z razpisno dokumentacijo pogojeno delo vse dni v tednu, ves svetli del dneva, posamezne delovne faze pa tudi ponoči. Obnova predorov se bo opravljala 24 ur na dan.

Pri DARS poudarjajo, da so pri terminskem načrtovanju obnovitvenih del upoštevali načelo združevanja obnov vozišč in objektov ter hkratno izvajanje največ ene obnove sočasno na posameznem avtocestnem kraku.

Dolenjska avtocesta popolna

Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010 predvideva, da bomo letos dobili skupaj 16,3 km novih avtocest, od tega 14,8 km štiripasovnih avtocest in 1,5 km navezovalne ceste. Največji del novih avtocest bo na Dolenjskem – končno bodo namreč odprli manjkajoča odseka dolenjskega kraka avtoceste Pluska – Ponikve in Ponikve Hrastje (mimo Trebnjega). Dograjen in odprt bo tudi manjkajoči del ankaranske vpadnice pri navezavi na Luko Koper.

Poleg tega se bo v letu 2010 gradnja nadaljevala na skupno 19,4 km cestnih odsekov – od tega bo 2,4 km rekonstrukcije cest, 5,2 km hitre ceste, 10,4 km dvopasovne ceste in 1,4 km navezovalne ceste. Nadaljevanje gradnje bo potekalo na naslednjih odsekih: Peračica – Podtabor (rekonstrukcija desne polovice avtoceste), Šentvid – Koseze (III. faza), II. faza navezave na Luko Koper, Koper – Izola in Gorišnica – Ormož ter gradnja ploščadi za bencinski servis Cikava.

V letu 2010 se bo nadaljevala tudi gradnja nekaterih državnih navezovalnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na avtocestno omrežje. Vrednost del na navezovalnih cestah znaša 12,74 milijona evrov.

Vrednost del na odsekih in pododsekih, ki bodo v letu 2010 predani prometu, oziroma se bo v letu 2010 na njih nadaljevala gradnja, je 140 milijonov evrov, vrednost zaključnih del na odsekih, ki so že bili predani prometu v predhodnih letih, pa 60 milijonov evrov.

Ostale ceste

Če sta obnova in vzdrževanje avtocest še dokaj natančno napovedani in razdelani, pa je pri ostalih cestah precej manj jasnosti. Obnavljanje in vzdrževanje javnih cest že dolgo ne sledi več stalnemu povečevanju prometa oziroma gostoti in obremenitvam, zato vse bolj poškodovane javne ceste ne presenečajo. Po podatkih Direkcije RS za ceste imamo pri nas v zelo slabem in slabem stanju kar 50 odstotkov vseh javnih cest, v mejnem stanju (torej komaj še sprejemljivem) jih je 12 odstotkov, v dobrem in zelo dobrem stanju pa jih je le 38 odstotkov. Skoraj 6000 kilometrov cest, s katerimi upravlja Direkcija RS za ceste, je torej v slabem ali zelo slabem stanju, pri cestah, za katere morajo skrbeti posamezne občine, pa je stanje verjetno še slabše – še zlasti po letošnji hudi zimi, ki je veliko posledic pustila prav na cestah v obliki lukenj, razpok in udarnih jam.

Pri Komunalnem podjetju Ljubljana, ki na ljubljanskem območju skrbi za za vzdrževanje cest, ocenjujejo, da je na območju mestne občine Ljubljana poškodovanih več kot 30 odstotkov vseh cest, ki jih je v letošnji zimo močno načelo več kot 12 pluženj, veliko posipanj, sneg in mraz. Z nekaterimi obnovitvenimi deli so že začeli, večino del pa bodo opravili šele spomladi. Četudi bo zakrpanih večina letos nastalih lukenj in udarnih jam, pa to še ne pomeni zgledno obnovljenega cestnega omrežja, od katerega bi vsaj 50 odstotkov vseh cest potrebovalo temeljito prenovo – s preplastitvijo, razširitvijo in še čem.

Jasno je torej, da s temeljito prenovo naših cest ne bo nič – denarja je za tretjino manj kot lani, prednost pa imajo – tako kot vedno – avtoceste in hitre ceste. A jasno je tudi, da nas tudi v letošnji poletni sezoni čakajo zastoji pred gradbišči, še posebej v prometnih konicah.

Zimske poškodbe cest

Značilne “zimske” luknje oziroma jame na cesti nastanejo tako, da skozi drobne luknjice na asfaltni površini v vozno plast pronica voda, ki se nabira v utorih in razpokah. Ker je spodnja plast vozne površine zmrznjena, voda ne more pronicati naprej v tla (na sliki zgoraj). Ko so temperature dovolj časa ustrezno nizke, voda v teh luknjicah zmrzne, zaradi svojih fizikalnih lastnosti pa se pri tem širi in poglablja oziroma širi luknje in razpoke. Ko se temperatura znova zviša, se led v teh razpokah raztopi, za seboj pa pusti votle prostorčke oziroma votlinice (na sliki v sredini). Pod pritiskom avtomobilskih pnevmatik, še zlasti pnevmatik težkih tovornjakov, ki na cesto pritiskajo z večjo maso, se asfalt začne krušiti in drobiti (na sliki spodaj). Vsak naslednji avto, ki zapelje čez takšno luknjo, oddrobi še kakšen košček asfalta več in iz luknje kmalu nastane jamica, iz jamice pa udarna jama. Cestarji tovrstne poškodbe v strokovnem žargonu imenujejo zmrzlinske poškodbe, evidentirajo pa jih običajno inšpektorji za ceste.

Verjetno ni treba posebej poudariti, da večje takšne luknje lahko poškodujejo posamezne dele avtomobila. Najbolj so na udaru pnevmatike in platišča, v nekaterih primerih pa lahko pride tudi do poškodbe volanskega mehanizma ali vzmetenja. Pnevmatike se ob udarcu v udarno jamo pogosto poškodujejo zato, ker v njih ni dovolj velik tlak; ko prevozimo visok rob luknje (enako velja tudi za robnik) se pnevmatika stisne, ob tem pa se lahko poškodujeta bočni steni pnevmatike. V izjemnih primerih se lahko pnevmatika tudi sname s platišča. Občutljiva so tudi platišča, še zlasti tista iz lahkih zlitin oziroma aluminija – popravilo ali zamenjava takšnega platišča ni poceni.

Manj možnosti za poškodbe si lahko torej zagotovimo že z rednim preverjanjem tlaka v pnevmatikah, na slabih cestah z veliko udarnimi jamami pa velja zmanjšati tudi hitrost vožnje in podaljšati varnostno razdaljo do spredaj vozečega avtomobila. Tako je namreč manj možnosti, da bi v naša avto priletel košček ali tudi večji kos asfalta z roba udarne jame, ki ga je s ceste spulil avto pred nami. Tudi poškodbe karoserijskega laka ali celo vetrobranskega stekla namreč niso poceni.

Še varnostni napotek: slalomska vožnja z izogibanjem cestnim luknjam je lahko zelo nevarna. Z njo namreč ogrožamo tako druge udeležence v prometu (recimo kolesarje, ki jih je v teh dneh na cestah že kar nekaj) kot sebe; kljub vsemu nas bo prebita pnevmatika stala manj kot pa povzročitev prometne nesreče zaradi izogibanja luknji na cesti.

Sodobna oprema za večjo varnost

Ceste so eden od treh najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varnost prometa. Na varnost pa ne vpliva zgolj cestišče s svojo zasnovo, potekom, drsnostjo in drugimi lastnostmi, temveč tudi opremljenost ceste s prometno signalizacijo in z varnostnimi elementi.

Eden od teh elementov so nedvomno obcestne ograje, saj s pravilno postavitvijo in primerno zasnovo lahko močno ublažijo posledice marsikatere prometne nesreče. Jeklene ograje ob slovenskih cestah so se že velikokrat izkazale s svojo učinikovitostjo. Manj učinkoviti so začetki ograj, saj se je že nekajkrat zgodilo, da je avtomobil zapeljal na položen začetek ograje, ki je deloval kot tobogan. Avtomobil je po njem zapeljal navzgor, poletel in se prevrnil: ali na cestišče ali pa za ograjo. Za preprečitev takšnih poletov so sedaj tudi na naših avtocestah že začeli zamenjevati klasične položne začetnice (strokovno jim sicer rečejo zaključnice ograj) ograj z naletnimi zaključnicami. Naletna zaključnica (na sliki zgoraj) je postavljena v enaki višini kot običajna odbojna ograja, na začetku pa ima naletno ploščo (tako imenovano glavo zaključnice). Ko se avto zaleti v takšno naletno zaključnico, se ta deformira kot pokrov pri konzervi za sardine, s čimer ublaži trk in prepreči, da bi se ograja premočno zarila v avtomobil. Učinkovitost takšne naletne zaključnice so dokazala tudi ustrezna testiranja, ki jih predpisuje standard EN 1317-4. Prvo takšno zaključnico so na slovenskih avtocestah namestili pri Vrtojbi.

Zelo nevarna mesta so tudi avtocestni razcepi, saj zaradi neprevidnosti ali zaradi drugih vzrokov lahko hitro pride do trka. Nevarnost takšnega trka učinkovito blažijo blažilniki trka s svojo zmečkljivo zasnovo, ki učinkovito zavre avto, ki se vanjo zaleti, a nima ostrih delov, ki bi se zarili v avtomobil in poškodovali potnike v potniški kabini. Takšne blažilnike imamo tudi na slovenskih avtocestah, njihove dokaj česte poškodbe pa kažejo njihovo učinkovitost, pa tudi to, da jih vsekakor potrebujemo.

Za večjo varnost motoristov so zelo pomembne ustrezne zaščitne obcestne ograje. Pri običajnih odbojnih ograjah se lahko zgodi, da motorist zdrsne pod ograjo in se poškoduje, še posebej, če udari v stebriček, na katerega je pritrjena ograja. Zato na cestah, kjer se pogosto vozijo motoristi, na ograje nameščajo dodatno letev (na sliki zgoraj), ki preprečuje, da bi motorist ob padcu zdrsnil pod ograjo ali udaril v stebriček, na katerega je pritrjena ograja.

Velike možnosti za izboljšave so tudi pri različnih obcestnih drogovih, na primer za javno razsvetljavo. Če je drog narejen iz enega kosa, so njegove lastnosti ob trku avtomobila vanj povsem drugačne – drog se upogne – kot če je v spodnjem delu zasnovan tako, da se ob trku vanj programirano zlomi. 

Poškodbe avtomobila zaradi slabe ceste

Po zakonu o javnih cestah morajo biti ceste vzdrževane tako, da zagotavljajo varno uporabo vsem uporabnikom cest – tudi ob posebnih voznih ali vremenskih razmerah. Za materialno in nematerialno škodo v primeru nesreče zaradi slabo vdrževane ceste tako odgovarjata upravljalec in vdrževalec ceste.

Kaj lahko torej naredimo, če smo s tem, ko smo zapeljali v globoko udarno jamo, prebili pnevmatiko in poškodovali platišče? Pokličemo policijo, ki naredi zapisnik, se odpeljemo na zavarovalnico, prijavimo škodo in od njih terjamo povračilo oziroma uveljavljamo zavarovalnino iz kasko zavarovanja. Če je odgovornost upravljalca ceste dokazana, zavarovalnica od upravljalca ceste zahteva povračilo teh sredstev.

Opisan primer velja takrat, ko upravljalec ceste prizna svojo odgovornost, sicer pa mora voznik svojo pravico iskati na sodišču z vloženo tožbo pri pristojnem sodišču.

Prometne informacije v Sloveniji

Že lani smo v Motoreviji pisali o uvedbi sistema TMC (traffic message channel), ki po radijskih valovih na navigacijske naprave v vozilih sporoča podatke o morebitnih zastojih – posredovane so le tiste informacije, ki so pomembne za območje, kjer se voznik nahaja. TMC je obvestilni servis, ki sporoča tudi bolj podrobne lokalne informacije, ki jih radijske postaje v rednih prometnih informacijah ne sporočajo, denimo zaprtje ceste ali začasno preusmeritev.

Od začetka letošnjega leta je ta storitev na voljo tudi za številne slovenske uporabnike Garminovih navigacijskih naprav; od 15. aprila bo storitev vključena v ceno nekaterih Garminovih boljših navigacijskih naprav (ki jih trži pod oznako “premium”), ostali pa jo bodo lahko kupili prek njihove spletne strani (cena približno 35 evrov).

Kljub tej novici pa delovanje sistema TMC v Sloveniji pušča grenak priokus. Po besedah uporabnikov tega sistema TMC namreč ne deluje dobro oziroma ne tako dobro, kot bi takšen servis moral delovati in deluje v večini drugih držav. Pri nas sistem deluje tako, da prometne informacije, ki jih zbirajo pri Prometno-informacijskem centru za državne ceste, pri radiski postaji Radio SI vnašajo v programsko opremo madžarskega podjetja TraficNav, te informacije pa prek radijskih valov v svoje naprave dobijo uporabniki navigacijskih naprav. Bistvo je, da informacije, ki jih pridobivajo v Prometno-informacijskem centru (PIC), niso dovolj ažurne in natančne, saj tudi nimajo opreme, vozil in ljudi, ki bi lahko ažurno in natančno spremljali razmere v prometu. V Nemčiji njihov Zvezni inštitut za ceste, ki upravlja s sistemom TMC, namreč razpolaga z več kot 5000 tipali in indukcijskimi zankami za merjenje in štetje prometa, imajo pa tudi več tisoč posebej opremljenih vozil za spremljanje prometa. Pri nas, kjer vse skupaj temelji bolj na kamerah in telefonskih obvestilih, nenatančnost torej ni nič čudnega. Uporabniku verjetno ne pomeni veliko informacija, da je kolona pred njim dolga 3 kilometre, če ob tej informaciji ni tudi podatka, koliko časa se v tej koloni stoji. Kdor se je vozil po cestah prometno razvitejših držav ve, kako pomemben je podatek o izgubljenem času v koloni.

Še bolj grenak priokus slovenski TMC pusti zaradi dejstva, da je ta storitev plačljiva – kar sicer ni nič čudnega, saj je TrafficNav zasebno podjetje in živi od trženja te storitve. A glede na dejstvo, da podatke zbirata državni informacijski center in državni radio, bi bili lahko ti zastonj – tako kot v 14 drugih evropskih državah (Nizozemska, Nemčija, Francija, Španija, Italija, Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Norveška, Švedska in Švica). Morda pa bo po preteku 5-letne pogodbe o TMC storitvah med DARS in podjetjem TrafficNav kaj drugače? Pri DARS so namreč v začetku tega leta objavili nov razpis o vzpostavitvi pilotskega sistema pošiljanja prometnih informacij v navigacijske naprave v avtomobilih ...