Slovenija se je pod vodstvom AMZS aktivno vključila v delo konzorcija EuroRAP

Na 27,7 odstotka – glede na dolžino – slovenskih cest je stopnja tveganja visoka, na 31,6 odstotka je tveganje srednje visoko.  Skupaj ima torej skoraj tri petine (natančno 59,3 odstotka) ali 3.766 km slovenskih cest visoko in srednje visoko stopnjo tveganja. Le 13,9 odstotka od 6.494 km slovenskih cest ima nizko stopnjo tveganja. Te ugotovitve temeljijo na analizi prometnih nesreč na slovenskih cestah v letih 2006, 2007 in 2008 v primerjavi s številom prevoženih kilometrov na vsakem odseku kategoriziranih državnih cest. Na temelju teh podatkov so bili izdelani tudi zemljevidi tveganja za slovenske avtoceste in hitre ceste, za glavne ceste in za regionalne ceste.

Z izdelavo teh zemljevidov tveganja, ki jasno kažejo, kako nevarne so slovenske državne ceste, se je Slovenija z Avto-moto zvezo kot koordinatorjem projekta aktivno vključila v projekt EuroRAP (European Road Assessment Programme), ki ocenjuje varnost cest v posamezni državi in v Evropi. Podrobneje o konzorciju na www.eurorap.org. Poleg AMZS so v slovenskem konzorciju EuroRAP še Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Dars, Ministrtvo za notranje zadeve, Policija in Prometno tehniški inštitut fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

Vključitev Slovenije v EuroRAP

Zakaj je vključitev Slovenije v projekt EuroRAP tako pomembna? Zato, ker smo prvič doslej v Sloveniji na temelju neodvisnega in v tujini preverjenega sistema za ocenjevanje varnosti cest dobili podatke o (ne)varnosti slovenskih cest, ki jo lahko primerjamo z varnostjo cest v drugih evropskih državah. S tem javnosti in odgovornim za varnost na slovenskih cestah – torej uporabnikom, politikom, projektantom, gradbenikom, vzdrževalcim in drugim – nastavljamo ogledalo, ki kaže, da za prometne nezgode ne smemo vedno kriviti zgolj voznika in/ali morda še vozilo, temveč k prometnim nezgodam v dobršni meri prispevajo tudi neustrezne ceste. Ti podatki kažejo, katere ceste imajo nesprejemljivo in vsekakor previsoko stopnjo tveganja. Dejstvo, da se je v letih 2006, 2007 in 2008 na slovenskih cestah 64 odstotkov prometnih nesreč z umrlimi ali težko poškodovanimi zgodilo na regionalnih cestah – te tvorijo 78 odstotkov celotne dolžine državnih cest, po njih pa prevozimo 39,2 odstotka vseh prevoženih kilometrov po slovenskih državnih cestah – jasno kaže, da slovenske regionalne ceste še zdaleč niso tako varne kot bi morale biti in kot bi lahko bile. Stanje je boljše na glavnih cestah, na katerih se zgodi četrtina vseh hudih prometnih nesreč, saj po glavnih cestah, ki pomenijo 13 odstotkov dolžine vseh državnih cest, prevozimo 21,4 odstotkov vseh prevoženih kilometrov. Najbolj varne so slovenske avtoceste in hitre ceste, ki imajo le 9 odstotni delež v državnih cestah, a po njih prevozimo kart 39,4 odstotka vseh prevoženih kilometrov, na njih pa se je zgodilo le 11 odstotkov vseh najhujših nesreč.

Dejstva, da slovenske regionalne ceste ne zagotavljajo ustrezne varnosti, se zaveda direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko, ki pravi, da bi morali za popravek stanja v obnovo in posodobitev teh cest vsako leto vložiti vsaj 350 do 400 milijonov evrov, medtem ko jih sedaj le 150 do 200 milijonov evrov.

To po mnenju presednika kozorcija EuroRAP Johna Dawsona nikakor ne bi bilo zgrešeno, saj smrtne žrtve in težko poškodovani v prometnih nesrečah v Evropi vsako leto stanejo kar 160 milijard evrov oziroma 2 odstotka evropskega bruto domačega prihodka. Naložbe v varnejše ceste in s tem zmanjševanje prometnih nesreč pripomore k zmanjševanju teh stroškov, hkrati pa vlaganje v obnovo cest pospešuje gospodarsko rast.

A izdelava zemljevidov tveganja je šele prvi korak. Naslednji bo še zahtevnejši, saj zahteva neposredni pregled stanja in opremljenosti vseh državnih cest in proučitev dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost. To delo se opravi s kamerami in drugimi tehničnimi pripomočki opremljenim avtomobilom, na temelju teh podatkov pa potem nastane ocena cest z zvezdicami – pet zvezdic pomeni najboljšo oceno, ena zvezdica najslabšo oceno.

Avto-moto zveza Slovenije je pod strokovnim vodstvom Roberta Štabe, koordinatorja projekta EuroRAP in ob pomoči Jureta Kostanjška s Prometnotehniškega inštituta FGG z izdelavo zemljevidov tveganja na slovenskih cestah naredila prvi, a morda odločilen korak, ki bo slovensko javnost, politike in cestno srenjo postavil na realna tla v ocenjevanju kakovosti slovenskih cest. Po zdajšnjih uradnih podatkih so pri nas ceste krive le za približno odstotek nesreč, zemljevidi tveganja pa kažejo, kako nerealni so ti podatki.

Zdaj je čas za streznitev in ukrepanje!