![]()
|
||||
![]() Uspešno poslovanje Seja upravnega odbora AMZS Člani upravnega odbora Avto-moto zveze Slovenije so na seji 9. marca razpravljali o poročilu o delu AMZS v lanskem letu, o finančem poslovanju AMZS v lanskem letu, o programu dela, finančnem načrtu in načrtu naložb za letošnje leto, o urejanju odnosov z AŠ 2005 in še o nekaterih drugih zadevah. V poročilu o delu AMZS v letu 2008 je zapisano, da je AMZS povezovala 81 društev s 131.392 člani. To pomeni, da je imela lani AMZS 7.910 članov manj kot leta 2007, čeprav se je na novo včlanilo 31.776 članov. Fluktuacija članov je tako še naprej precej visoka, zato si bo AMZS prizadevala, da bi jo zmanjšala. AMZS je svojim članom lani opravila 46.774 tehhničnih storitev, od česar je bilo 11.172 intervencij AMZS službe za pomoč na cestah. AMZS je bila lani zelo dejavna na področju prometne vzgoje in preventive, tako z izvedbo akcije Družinska ura, z organizacijo 23. FIA evropskega prometno izobraževalnega tekmovanja mladih kolesarjev v Ljubljani, s sodelovanjem na raznih sejmih s predstavitvijo raznih simulatorjev vožnje, predvsem pa seveda z odprtjem AMZS centra varne vožnje Vransko, ki je lani tudi že uspešno deloval. AMZS je lani prek svojih poslovnih enot in turističnih pisarnah pri AMD izdala 39.166 raznih dokumentov, kot so mednarodno vozniško dovoljenje, dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, mednarodna kamping kartica in knjižica za mednarodno pomoč. O uspešnem delu AMZS šport smo poročali že v zapisu s skupščine AMZS šport v januarski številki Motorevije. Gospodarsko finančna komisija je poslovanje AMZS v letu 2008 ocenila kot uspešno, s čimer so se strinjali tudi člani upravnega odbora. Avto-moto zveza Slovenije je imela namreč lani malenkost več kot 5 milijonov evrov prihodkov – več kot dve tretjini so prihodki od članarine, ostali prihodki pa so od prodaje izdelkov in storitev, reklamnih oglasov in še iz nekaterih drugih virov. To pomeni, da so se prihodki v lanskem letu v primerjavi z letom 2007 povečali za 11,5 odstotka, pa čeprav je bila višina članarine enaka kot leto poprej. A za skoraj enak delež – 11,2 odstotka – so se povečali tudi stroški, ki so lani znašali 4.45 milijona evrov. Največ stroškov – dve tretjini – je bilo s storitvami, stroški dela pa so znašali manj kot eno petino vseh stroškov. Presežek prihodkov nad odhodki je bil 554.375 evrov, po odbitku davka od pridobitnih dejavnosti pa je bil presežek 452,238 evrov, kar je nekaj več kot v letu 2007. Avto-moto zveza je lani za malenkost presegla načrtovane prihodke, medtem ko so bili stroški nižji od načrtovanih za 135.000 evrov, zato je bil tudi presežek prihodkov nad stroški večji od načrtovanih 389.000 evrov. Revizija finančnega poslovanja sicer še ni bila v celoti opravljena, a doslej revizorji niso imeli pripomb, zato naj ne bi imeli pripomb na obračun poslovanja v lanskem letu. Upravni odbor je sprejel tako poročilo o delu kot finačno poročilo in ju bo predložil skupščini AMZS v razpravo in potrditev. Člani upravnega odbora so razpravljali tudi o programu dela in finančnem načrtu AMZS v letošnjem letu, ko bo AMZS praznovala 100-letnico svojega obstoja. Ocenili so, da je program zelo jasno zapisan, temeljni cilj pa je 140.000 članov v letu 2009. Finančni načrt je zastavljen tako, da naj bi prihodki iz poslovanja krili stroške poslovanja, saj pozitivnega finančnega rezultata iz poslovanja v zaostrenih gospodarskih razmerah ne gre pričakovati. Načrt naložb, predvsem v računalniško opremo in vzdrževanje stavbe AMZS, je ovrednoten na 38.650 evrov. Zelo obsežna je bila razprava o sodelovanju z AŠ 2005. Letos namreč poteče petletna pogodba o sodelovanju med AMZS in AŠ 2005, s katero je AMZS omogočila AŠ 2005 uveljavljanje mednarodne športne oblasti, ki jo ima AMZS kot članica FIA. AŠ 2005 je zaprosil AMZS za privolitev, da bi postal član FIA. Nekateri člani upravnega odbora so menili, da je treba to odločitev temeljito pretehtati, saj se s tem AMZS odreka delu svoje dejavnosti, s tem pa tudi delu poslanstva kot nacionalni avtomobilski klub. Še posebej pa velja to odločitev pretehtati glede na prihodnjo usmeritev AMZS: bo delovala le na področju mobilnosti ali tudi na področju avtomobilskega športa. Z devetimi glasovi za in dvema vzdržanima je bil sprejet sklep, da pravna pisarna pripravi predlog sporazuma med AMZS in AŠ 2005, ki bo jasno določal, da obe zvezi nimata nobenih medsebojnih materialnih ali kakrkšnihkoli drugih zahtev. Sprejet je bil tudi sklep, da mora o izdaji soglasja za včlanitev AŠ 2005 v FIA odločati skupščina AMZS. Člani upravnega odbora so sklenili, da bivšemu predsedniku AMZS Borisu Perku glede na njegove funkcije v FIA odobri sodelovanje na dogovorjenih sestankih v organih FIA do izteka mandata sredi letošnjega leta. Sprejeli so tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati novi generalni sekretar AMZS in sklenili, da bo sekretarja imenoval upravni odbor. Novi generalni sekretar – dosedanji generalni sekretar Matjaž Gaberšek se bo namreč upokojil – bo imenovan za 5 let z možnostjo ponovne izvolitve, zaposlen pa bo za čas mandata. Družba Petrolija, ki načrtuje gradnjo športno turističnega centra v Lendavi – tudi dirkališča za motocikliste – je AMZS ponudila vstop v družbo, a so člani upravnega odbora ponudbo zavrnili, ob tem pa tudi preklicali pravico do uporabe imena AMZS, ki jo je družba imela doslej glede na sklep prejšnjega upravnega odbora AMZS. Člani upravnega odbora so se seznanili tudi s pripravo proslave 100-letnice Avto-moto zveze Slovenije, o čemer smo podrobneje pisali v prejšnji številki Motorevije.
Predstavniki nekaterih tujih, predvsem sosedskih avtomobilskih klubov, pa tudi mednarodna avtomobilska zveza FIA, regija 1, so AMZS pozvali, naj se AMZS zavzame za uvedbo slovenskih avtocestnih vinjet s krajšo veljavnostjo. Kot je znano, je upravni odbor AMZS lani uvedbo vinjet podprl zaradi večje propustnosti slovenskih avtocest, zmanjšanega onesnaževanja okolja in večje prometne varnosti – manjšega števila prometnih nesreč in njihovih žrtev. Tedaj je upravni odbor sprejel tudi sklep, da morajo biti cene vinjet oblikovane tako, da se bodo vozniki z lokalnih (obvoznih) cest preusmerili na uporabo avtocest. Na seji upravnega odbora 9. marca letos so člani menili, da so bila vsa pričakovanja izpolnjena, saj se je promet z uvedbo vinjet preusmeril na avtoceste, ki so bile kljub povečanemu prometu lani varnejše kot v letu 2007. Predlani je na slovenskih avtocestah umrlo 30 ljudi, lani le devet. Prav tako se je povečala pretočnost prometa. Ker pa se je izkazalo, da prodaja vinjet ni zagotovila pričakovanega izkupička, je upravni odbor AMZS menil, naj se slovenski vinjetni sistem cestninjenja dopolni tako, da bo ob upoštevanju načela sorazmernosti zagotovljen večji priliv sredstev. Na vrh strani |
||||