“Kar pomnim, so me zanimali avtomobili. Celo brati sem se učil iz takratnih dveh avtomobilskih revij. Pri sedmih sem očeta prepričal, da je v hrošča vgradil prve diagonalne pasove in se do danes še nikoli nisem vozil nepripet. Že kot otrok sem se spoznal s turističnimi rallyji, ki so šli skozi Sevnico ter spremljal avtomobilizem in avto-moto šport. Seveda sem takoj, ko sem lahko, opravil vozniški izpit, kajti to je pomenilo, da sem postal svoboden, da lahko grem, kamor želim. Najprej do bližje okolice, a kmalu s ‘katro’ po Evropi. Leta 1984 sem začel pisati o avtomobilskem športu, ukvarjal sem se tudi s fotografiranjem. Sodeloval sem tudi na fotografskem natečaju za fotografijo z rallyja Saturnus, ki ga je razpisala Motorevija in dobil nagrado. Ves čas sem bil tudi član AMD Slovenijaavto. Skozi svoje delo v društvu sem potem našel tudi pot v Avto-moto zvezo Slovenije, kjer sem kot ekonomist vodil komisijo za finančno gospodarska vprašanja in bil v prejšnjem mandatu tudi podpredsednik Avto-moto zveze Slovenije,” o svojem delu pravi dr. Starman.

Skozi svoje delo v AMZS sem dodobra spoznal njeno delovanje, pa tudi njen pomen. Zdelo se mi je, da so v AMZS združeni ljudje, s katerimi lahko uspešno nadgrajujemo vse tisto, kar je AMZS doslej že ustvarila. Nisem se strinjal s tem, da bi v AMZS komercialna dejavnost prevladala nad društveno. Prepričan sem, da se mora s komercialno dejavnostjo ukvarjati delniška družba AMZS, ki je bila v ta namen tudi ustanovljena. Le-ta mora postati bolj učinkovita in uspešna, saj se srečuje z vse večjo konkurenco. Avto-moto zveza Slovenije pa se mora ukvarjati z dejavnostmi, ki so tudi osnova dela avto-moto društev ter obenem zagotavljati ugodnosti, ki bodo pritegnile še več članov.

Vsekakor sem imel željo, da bi v AMZS naredili še kaj več. Skozi svoje delo v AMZS sem spoznal tudi delo in aktivnosti mednarodne avtomobilske zveze FIA, tako da tudi na tem področju nisem brez izkušenj. Zaradi vsega tega sem se odločil, da kandiram za predsednika Avto-moto zveze Slovenije. Vesel sem, da so člani skupščine AMZS podprli mojo kandidaturo in me izvolili za predsednika, kar pomeni veliko odgovornost, a tudi izziv za nadaljnji razvoj AMZS.

V novem upravnem odboru so ljudje, ki so se s svojim delom izkazali že v prejšnjem upravnem odboru, nekaj pa je tudi novih članov. Skoraj vsi člani upravnega odbora vodijo komisije, od katerih pričakujem aktivno delo. Na januarski seji upravnega odbora sem jih pozval, da dopolnijo izhodišča programa s svojimi pobudami. Pregledali in dopolnili bomo statut, pripravili plan in razmeram prilagodili strategijo razvoja. Naše osnovno vodilo bo vsekakor na novo opredeliti vlogo avto-moto društev, jim omogočiti, da bodo svoje delo povezali z delom in aktivnostmi AMZS ter tako zagotovili tvorno sodelovanje, ki bo prineslo koristi tako AMZS kot društvom oziroma njihovim članom. Mnoge društene pisarne bi morale dobiti novo, bolj poenoteno podobo in opravljati vlogo informacijske pisarne za vse člane. AMZS ima številne vsebine, programe in aktivnosti, ki jih lahko povežemo z delom društev, tako da bodo člani društev začutili še večjo pripadnost društvom. Razna družabna srečanja so sicer dobrodošla, a še pomembnejše so aktivnosti pri prometni preventivi, vzgoji voznikov, ekoloških vprašanjih. So pa seveda tudi člani, ki jih zanimajo zgolj ugodnosti, ki jim jih prinaša članstvo v AMZS in je pač treba spoštovati to njihovo odločitev in jim omogočiti, da bodo zadovoljni s storitvami in ugodnostmi, ki jih kot člani lahko pričakujejo.

Temeljne usmeritve se dotikajo vprašanj mobilnosti, skrbi za prometno preventivo in pobud ter akcij za večjo varnost v prometu – vse ob ekološki vzdržnosti. Za razmislek o tem, kako to uresničiti, so zadolžene komisije upravnega odbora, seveda pa so dobrodošle tudi pobude iz avto-moto društev, saj tam najbolje vedo, kaj potrebujejo in želijo njihovi člani. Zdi se mi, da pri nas vse premalo razmišljamo o tem, kako bi nekatere stvari lahko uresničili. Vse prevečkrat se zadovoljimo z ugotovitvijo, da ni materialnih sredstev. A ponekod nam s svojimi dejanji dajejo dober zgled, upoštevati moramo tudi pripadnost društvu in doseči, da bodo člani bolje obveščeni – ne le zgolj prek člankov v Motoreviji, temveč tudi z drugimi viri in neposrednimi seznanjanji prek raznih akcij. Tudi nova intranetna povezava med AMZS in društvi lahko pripomore k temu. Nekatere naše akcije kot sta družinska ura in program od 0 do 100 so vsekakor zelo dobro zastavljene, a jih lahko nadgradimo, jim damo še dodatne vsebine in s tem še izboljšamo njihovo učinkovitost ter se še bolj približamo ljudem. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na možnosti in znanje, ki ga imajo zaposleni v delniški družbi AMZS, čeprav se mi zdi, da pri nas mehaniki AMZS pomoč na cestah nimajo tolikšne veljave in prepoznavnosti kot njihovi kolegi v klubih v tujini, kjer jih kličejo kar “rumeni angeli”.

AMZS bo letos stara 100 let in ima torej izjemno dolgo tradicijo, ki je vsekakor pomemben temelj za doseganje prepoznavnosti. Mislim, da bi morali poskrbeti za učinkovitejšo celostno podobo AMZS, jo uveljaviti vsepovsod. Včasih smo z nalepko, značko na avtu jasno kazali, da smo člani napredne organizacije in vozniki, ki jim ni vseeno, kakšne so ceste in naše vedenje na njih. A samo učinkovita celostna podoba ni dovolj, kajti še bolj pomembna je vsebina dela in tu lahko oziroma moramo prav tako narediti pomemben korak naprej.

Vsebinsko smo na visoki ravni, vsekakor pa vidim možnosti za izboljšanje v izgledu. Zdi se kot da ima revija premalo strani, da bi bili članki in slike bolj opazni, pa tudi več pobud bralcev bi bilo dobrodošlih. Na spletnih straneh se zavzemam za interaktivnost in za selekcioniranje informacij: na tiste, ki so na voljo vsem in na tiste, ki so na voljo le članom AMZS. V tujini imamo dobre vzore, kako to deluje, zato ni nobenih ovir, da tudi pri nas ne bi zastavili obveščanja na tak način, saj bi s tem nedvomno še utrdili prednosti, ki jih imajo člani AMZS pred nečlani. Predvsem pa moramo v naše vrste privabiti več mladih in voznic. Razmisliti bomo morali tudi o bolj enotnem predstavljanju AMZS v širši javnosti. Imamo veliko informacij, znanja in vedenja, zato bi bilo prav, da bi to še učinkoviteje ponudili v uporabo vsem, ki jih to zanima.

AMZS je zelo dobro vpeta v mednarodne inštitucije, še posebej mednarodno avtomobilsko zvezo FIA, prav tako pa zelo dobro sodeluje tudi s posameznimi avtomobilskimi klubi. Pričakujem, da bo to sodelovanje še naprej tako dobro – sam se bom vsekakor zavzemal za to na vseh področjih našega dela – od športa do pomoči na cestah.

Zavarovalnice ponujajo le asistenco, torej pomoč na cesti. AMZS lahko ponudi veliko več od tega – na primer razne informacije in nasvete. Če si član AMZS, lahko pričakuješ pomoč kot v družini, kjer tudi vsi pomagajo eden drugemu. Ne smemo pozabiti tudi na pomč v tujini, kjer prav s sodelovanjem s tujimi avtomobilskimi klubi zagotavljamo visoko raven storitev. Mislim, da je to neulovljiva prednost, ki jo ima AMZS, a seveda je treba to prednost vzdrževati, ne pa misliti, da je dana za vselej in da zanjo ni treba ničesar storiti.

AMZS ima sama ali pa v sodelovanju s FIA in tujimi avtomobilskimi klubi dovolj možnosti, da državi ponudi vso strokovno pomoč pri snovanju takšne politike, ki bo spoštovala in upoštevala tudi interese avtomobilistov in motoristov. Seveda se zavedam, da država vselej ne more upoštevati vseh priporočil, a upam vsaj, da smo se vsi skupaj v preteklosti kaj naučili. Tako na primer ima AMZS še vedno dostop do informacij o prometu v tujini, a obveščanje uporabnikov o tem šepa, ker AMZS pač nima več prometno informacijskega centra. Tudi pri zagotavljanju večje varnosti v prometu AMZS lahko veliko prispeva s svojim znanjem, ki ga je dobila tudi v okviru mednarodnih projetkov kot so EuroTAP, EuroTest, EuroRAP. Ob tem ne morem mimo AMZS centra varne vožnje Vransko, ki omogoča idealne pogoje za izobraževanje voznikov. Še posebej mladi vozniki nedvomno potrebujejo takšno izobraževanje, saj iz lastnih mladostnih izkušenj vem, kako dobrodošel je tak center za spoznavanje lastnosti avtomobila, še posebej lege ne cesti. Avto je sicer voznikov zelo dober prijatelj, a ko se na cesti spremeni v vrtavko, voznik prepozno spozna, da ga ni mogoče obvladovati. Kar strese me, ko vidim mladega voznika ali voznico z mobitelom v roki, ki sproščeno drvi. Vožnja se nam zdi v 99 odstotkih časa tako zelo enostavna. Kar takoj bi ga peljal na Vransko, da bi na drsni plošči spoznal, da je dovolj napačen gib in se avto spremeni iz pohlevne igrače v smrtnega sovražnika, ki ga ne moreš obvladati niti z obema rokama in polno zbranostjo. Zato je toliko bolj pomembno, da država poskrbi, da bodo vozniki, še posebej mladi, prišli do teh spoznanj. Prav zato sem prepričan, da center na Vranskem ne bo ostal edini tak center, ki ga je zgradila AMZS.

Že prej sem omenil, da sta teorija in praksa varnosti in preventive v prometu osnovni dejavnosti v poslanstvu AMZS. Vsakokratna oblast se na svoj način loteva problema prometa in njegove varnosti v razviti “mobilni” družbi. Tja namreč spadamo, saj po številu avtomobilov na prebivalca sodimo med dvajset najbolj razvitih. Pomembno je zavedanje, da zakonodaja in represija ne rešujeta vsega. Oblast se mora zavedati pomena dobrega sodelovanja in upoštevanja mnenja civilne iniciative. V AMZS vedno poudarjamo pomen upoštevanja in sožitja med vsakokratno oblastjo in AMZS kot predstavnico civilne družbe.

Ob koncu lanskega leta smo se predstavniki nevladnih organizacij srečali s predsednikom vlade in nekaterimi ministri, kjer sem predstavil našo, najštevilčnejšo nevladno organizacijo in opozoril, da kljub finačni krizi ne smemo zmanjševati vlaganj v znanje voznikov in zniževati standardov na področju varnosti in preventive. Na prometnem ministrstvu sem z ekipo AMZS ministru predstavil projekte in nakazal, kje so možnosti za še boljše za sodelovanje.

Predsednika države dr. Danila Türka smo zaprosili za častno pokroviteljstvo proslave ob 100-letnici AMZS in upam, da ga bo sprejel, saj se je že v preteklosti udeleževal prireditev na temo prevetive in varnosti v prometu, ki jih je organizirala AMZS.

Vse to in napovedi najvišjih predstravnikov vlade nakazujejo, da so slovenski politiki pripravljeni prisluhniti našim zamislim in argumentom. Kjer je dobra volja in pripravljenost, so tudi možnosti za sodelovanje. Vsa ta nedvoumna sporočila so spodbuda za krepitev naše dejavnosti.

Vsekakor. Vse kaže, da se bo prodalo manj novih avtomobilov, kar pomeni, da bo na cestah več starejših avtomobilov. Njihovim lastnikom lahko AMZS veliko pomaga s pravimi nasveti za vzdrževanje. Prav zato pričakujem, da bodo člani AMZS izkoristili možnost brezplačnih tehničnih pregledov, kjer bodo dobili strokovno in neodvisno informacijo o stanju njihovega avtomobila in potrebnih ukrepih, da bodo čim manjkrat v težavah na cesti. Če pa že bodo, jim bodo naši strokovnajki kar najhitreje in učinkovito pomagali.

AŠ 2005 je v preteklosti uspešno deloval na področju avto športa. Ima številne voznike in športne funkcionarje ter obsežen koledar dirk. Mislim, da moramo o obliki nadaljnjega sodelovanja dobro premisliti in najti sprejemljivo rešitev. Nagibam se k temu, da bi AŠ 2005 samostojno odločal o temah, ki so povezane z avtomobilskim športom v FIA. Sedaj se je nekajkrat zgodilo, da je pri uresničevanju tega dogovora prišlo do nesoglasij, zato menim, da je treba to natančneje določiti. Z udeležbo na njihovi podelitvi nagrad najboljšim sem želel pokazati, da bom sogovornik, ki bo iskal rešitve sprejemljive za obe zvezi.

Avtomobili so, kot že rečeno moja slabost, zato nimam samo enega. Zaradi številčne družine, mojih treh hčera in njihovih prostočasnih aktivnosti se večinoma vozim z zelo praktičnim volvom XC 90. Ker sem ljubitelj porschejev, jih imam 250 v vitrini omare v moji sobi, v garaži pa že trinajst let isto, zračno hlajeno carrero 4, ki se bo postarala z menoj. Avtodom meni in moji družini omogoča aktivno preživljanje prostega časa in potovanja tako poleti kot pozimi. Varno spravljenega imam tudi fiata seicenta, pripravljenega za zdaj že nekdanje pokalno tekmovanje s seicenti. Ker pa me pogled na starodobnike nikoli ne pusti ravnodušnega, bo v prihodnosti morebiti “zbirka” mojih jeklenih konjičkov še dopolnjena.