Vodik prihaja tudi v Slovenijo!

Pogovor z Juretom Lebnom, vodjem vladne projektne skupine za uvajanje vodika

Dramatične spremembe v okolju, pa seveda tudi vse višje cene naftnih goriv pospešujejo uvajanjealternativnih goriv. Teh je veliko, a vendarle se kaže, da je vodik tisto alternativno gorivo, ki bo v prihodnosti najbolj pomembno, saj vodik lahko pridobivamo iz vode, njegova uporaba pa ne obremenjuje okolja, saj na primer avto s pogonom na vodik izloča zgolj vodne pare.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je množičnejša uporaba vodika še zelo oddaljena, pa se stvari dokaj hitro premikajo. Tako je na primer eden izmed ciljev slovenskega predsedovanja Evropski uniji tudi sprejem evropske zakonodaje o vodiku. O tem, predvsem pa o uveljavljanju vodika v Sloveniji, smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, vodjem vladne projektne skupine za vodik, ki je vsekakor pravi mož na pravem mestu. Jure Leben je namreč študiral v Ameriki, potem pa odšel v Anglijo, kjer je zaposlen pri družbi TRL (Transport Research Laboratories), kjer je pripravljal predlog evropske zakonodaje o vodiku. Družba TRL je namreč dobila pogodbo o pripravi predloga evropske zakonodaje o vodiku. Poleg tega Jure Leben končuje tudi magisterij na oxfordski univerzi z magistrsko nalogo z naslovom Vpeljava ekonomije na vodik v Sloveniji.

Kako daleč je Evropsko unija s sprejemom zakonodaje o vodiku?

Predlog evropske direktive o vodiku je pripravljen in je že tik pred razpravo in sprejemom v evropskem parlamentu. Na pripravljeno gradivo ni bilo večjih pripomb, pojavili sta se le dve vprašanji. Prvo je, ali naj bodo avtomobili na vodik označeni s posebnimi nalepkami, da bodo razpoznavni in da bodo ob morebitni nesreči reševalci in gasilci takoj prepoznali avto na vodik in temu ustrezno prilagodili svoje reševanje. Drugo vprašanje je, ali naj zakonodaja obravanava le uporabo čistega vodika ali tudi mešanic. Prevladalo je mnenje, da naj imajo avtomobili nalepke in da zakonodaja govori le o uporabi čistega vodika. Sicer pa direktiva predpisuje predvsem varnostne sisteme, da pri morebitni nesreči ne pride do uhajanja vodika, postavitev (pozicioniranje) jeklenke, varovalne ventile, določa električno napetost, seveda pa določa tudi tehnično specifikacjo vodika oziroma njegovo čistost.

Je realno, da bi bila direktiva o uporabi vodika sprejeta do konca junija letos?

Ja, vsekakor, tako da vsi pričakujemo, da se bo to tudi zgodilo.

Kdaj pa naj bi bila direktiva uveljavljena?

Rok za njeno uveljavitev je 18 mesecev.

Sredi maja bo v Ljubljani tudi srečanje nacionalnih predstavnikov držav EU27 o vodiku? Ne bo tam prišlo še do kakšnih sprememb?

Ne, kajti gre za povsem delovno srečanje, ki se ne bo ukvarjajo s političnimi vprašanji, temveč z izmenjavo izkušenj med najbolj odgovornimi za uvajanje vodika v posamezni državi. Ponekod imajo že precej izkušenj, saj raziskovalni projekti potekajo že nekaj let, spet drugje pa smo še bolj na začetku.

Seveda se zastavlja vprašanje, kako varna je uporaba vodika v avtomobilih?

S tem smo se veliko ukvarjali, kajti gre za uporabo novega energenta, varnost uporabe pa je zelo pomebna. Ugotovljeno je, da so avtomobili na vodik vsaj tako varni kot avtomobili na bencin. Zato ni prav nobenih zadržkov, da vodika ne bi uporabljali kot energenta. Je pa seveda res, da ga je treba uvesti v uporabo in da je za njegovo širšo uporabo treba zagotoviti novo infrastrukturo – za uporabnike predvsem črpalke z vodikom. Ponekod so s tem že kar daleč, saj so na primer na poti od Norveške prek Nemčije in Avstrije do Slovenije črpalke na vodik že dokaj pogoste, tako da bi se načeloma lahko peljali z avtom na vodik po tej poti. Seveda pa še zdaleč niso tako pogoste kot so bencinske črpalke. Črpalke za vodik so tudi že dokaj standardizirane, tako da tudi v Sloveniji ne bomo imeli problemov z njihovo umestitvijo v javni prostor.

Obstajata dve vrsti vodika: utekočinjen in v plinastem stanju. Katera vrsta bo prevladala za uporabo v prometu?

Prevladuje uporaba vodika v plinastem stanju. Utekočinjen vodik uporablja BMW v avtu serije 7 na vodik, vsi drugi izdelovalci avtomobilov na vodik uporabljajo vodik v plinastem stanju. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, a črpalko za plinast vodik lahko umestimo na običajno bencinsko črpalko, tako da imamo na primer ne istem točilnem mestu tri točilne pipe: za bencin, dizelsko gorivo in vodik. O tem je v tujini pripravljena že tudi tehnična podpora s podrobnimi navodili o tehničnih zahtevah, ki je seveda uporabna tudi za Slovenijo.

Kako daleč pa smo v Sloveniji z uvajanjem vodika?

Pravna podlaga o uvajanju vodika v Sloveniji je resolucija z naslovom Trajnostna energija in ekonomija vodika, ki predvideva, da bi imeli v Sloveniji do leta 2023 12 črpalk na vodik, za katere bi seveda morali zagotoviti proizvodnjo in distribucijo vodika. Leta 2023 naj bi imeli v Sloveniji 300 avtomobilov na vodik.

In kdaj naj bi dobili prvo črpalko?

Če bo šlo vse po napovedih, naj bi imeli v Ljubljani že spomladi prihodnje leto prvo črpalko na vodik. Ta je seveda predpogoj za uporabo avtomobilov s pogonom na vodik.

Smo v Sloveniji popolni začetniki pri uvajanju vodika?

Ne, še zdaleč ne. Imamo že precej raziskovalcev, ki se ukvarjajo z uporabo vodika in tudi vodijo ali sodelujejo v različnih raziskovalni projektih. Imamo tudi že nekaj stacionarnih postaj za izdelavo in uporabo vodika – tako tri takšne postaje uporablja slovenska vojska. Te postaje je namreč bistveno težje odkriti kot dizelske agregate za izdelavo elektrike.

Zelo aktivna je družba Domel iz Železnikov, ki sodeluju s kanadsko družbo Hydrogenics in zanjo izdeluje vpihovalnike za sistem gorivnih celic. Poleg tega Domel tudi razmišja o ustanovitvi  centra za vodik in gorivne celice, ki bo služil kot orodje za prijavljanje oziroma za sodelovanje v raznih razpisih tako doma kot v tujini.

Aprila lani je bila imenovana tudi vladna podskupina za uveljavljanje vodika, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstev in slovenski strokovnjaki za vodik. Njena glavna naloga je umestitev črpalk in avtov na vodik na naše ceste – najprej seveda v demonstracijski stopnji.

Tudi s Holdingom Slovenskih elektraren smo začeli pogovore za proizvodnjo vodika, ki  bi bil lahko uporabljen predvsem za uvajanje stacionarnih aplikacij v hišah za izdelavo vodika ob pomoči elektrolize.

Petrol je partner pri postavljanju prve, že omenjene, črpalke na vodik v Ljubljani. O tem je podpisano pismo o nameri, Petrol pa se je obvezal, da bo nudil mesto na že obstoječi bencinski čpalki in aktivno sodeloval pri vpeljavi  vodika v Sloveniji. O financiranju tega projekta potekajo pogovori z ministrstvi za okolje, promet in za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

In od kod naj bi dobili vodik za uporabo v Sloveniji?

V Sloveniji imamo kar nekaj družb, ki izdelujejo vodik za svoje potrebe. Ena takšnih je ljubljanska Belinka, ki bo skozi projekt z Tovarno plinov Jesenice (TPJ) zagotovila dobavo vodika prave kvalitete za demonstracijsko obdobje. TPJ pa bo zagotovil distribucijo vodika v plinastem stanju.

Je določena tudi že cena vodika?

Pri nas še ne. V tujini je cena kilograma vodika približno 8 evrov, pričakujem pa, da bi bila cena v Sloveniji nekoliko nižja. Kilogram vodika je ekvivalent 4 kg bencina. To je trenutna cena, ki pa bi lahko hitro padla ob večji porabi. Bistvena prednost pri določanju cene je namreč v tem, da je to domač izdelek in da nismo odvisni od naravnih virov, ki bi vplivali na ceno.

Imamo v Sloveniji že kakšen avto na vodik?

Imamo zgolj en demonstracijski avto fiat multipla. A stanje se bo verjetno kaj kmalu spremenilo. Kot veste je Honda predstavila model FCX, ki ga bo dajala v najem. Prav tako ima avto na vodik Mazda (RX-8 in mazda 5). Avto ima tudi BMW – serijo 7, ki pa ga poganja utekočinjen vodik, zato ga pri nas se ne moremo uporabljati. Prizadevamo si, da bi čimprej dobili katerega od omenjenih avtov na vodik v plinastem stanju. Tudi nekatere družbe, ki sodelujejo v  projektih vpeljave vodika v Sloveniji, so zainteresirane za nabavo avtov na vodik.

Poleg osebnih avtov na vodik naj bi v Slovenijo pripeljali tudi dostavne avte na vodik, pa tudi mestne avtobuse, ki bi lahko bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka v mestnih jedrih.

Kakšna pa je cena najema?

Znana je le cena za hondo FCX, ki je približno 600 dolarjev na mesec. Za to ceno uporabnik dobi tudi hišno postajo, ki je približno tako velika kot plinski bojler in omogoča, da uporabnik doma polni svoj avto z vodikom.

Vrniva se k javnim črpalkam na vodik. Koliko stane postavitev ene črpalke in koliko naj bi jih imeli v Sloveniji?

Stroški za eno črpalko na vodik so ocenjeni na 370.000 evrov. V Sloveniji naj bi imeli v začetku šest črpalk.

Kaj pa v Evropi?

Ocenjeno je, da bi za vzpostavitev evropske mreže črpalk za vodik, ki bi pokrila toliko avtomobilov na vodik, da bi že bili konkurenca avtomobilom na bencin, potrebovali približno 6 milijard evrov. Majhnost Slovenije je tako velika prednost in prepričan sem, da bi bila lahko Slovenija zelo dober vzorčen model uvajanja vodika.

Kako hitro pa naj bi v Sloveniji uvajali avtomobile na vodik?

Sprva le nekaj avtov. Veliko je odvisno tudi od dobavljivosti avtov, pa tudi njihove cene. Sprva bi lahko vsako leto uvedli po deset avtov s pogonom na vodik. To se mi zdi realno. Je pa uvajanje odvisno tudi od zainteresiranosti države oziroma njene finačne podpore.

Je možno dobiti tudi sredstva iz skladov Evropske unije?

Vsekakor. Obstaja kar nekaj možnosti za sofinanciranje iz Evropske skupnosti in mislim, da bi jih Slovenija morala izkoristiti. Slovenija lahko izkoristi svoje prednosti pri vpeljavi vodika in svoje znanje potem ponudi tudi drugim, saj je marsikatera regija tako velika kot Slovenija.