| Novice Pogovor s prometnim ministrom Radovanom Žerjavom Nazaj na osnovno stran |
Številne naloge in cilji
Pogovor s prometnim ministrom Radovanom Žerjavom
Slovenija kot predsedujoča država Evropske skupnosti v prvi polovici leta 2008 kreira in uresničuje tudi prometno politiko. Za avtomobiliste so še posebej zanimivi ukrepi in dejanja na področju cestnega prometa. Slovenskemu prometnemu ministru Radovanu Žerjavu smo zastavili nekaj vprašanj.
Kot prvi izmed slovenskih ministrov ste prevzeli evropsko štafetno palico, portugalski minister za promet in telekomunikacije Mario Lino pa vam je za čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji predal vrsto odgovornih nalog, ki se dotikajo številnih “prometnih” področij. AMZS je Vladi Republike Slovenije predlagala svoje pobude za nekatere evropske vsebinske poudarke s področja prometne varnosti, ekologije in mobilnosti. Zanima nas, kako jih ocenjujete in katere vseevropske vsebine in problematike iz cestno prometnega področja bodo deležne vaše najbolj skrbne pozornosti?
Šestmesečno predsedovanje Slovenije Evropski uniji predstavlja čas, ko bo Slovenija “glas in obraz” Evropske unije. V tem času bo Slovenija namenila posebno pozornost osrednjim temam: prometna varnost, železniški promet, Zahodni Balkan – podelitev mandata za prometno pogodbo in program Galileo.
Nedvomno je varnost cestnega prometa tako za Slovenijo kot Evropsko unijo področje, kjer nas skupaj čaka veliko izzivov. Povečanje prometne varnosti je eden od ciljev tudi evropske prometne politike – Bele knjige z naslovom “Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev” in evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu – “Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010” in seveda tudi skladnih nacionalnih dokumentov, Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (intermodalnost: čas za sinergijo) in Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (Skupaj za večjo varnost). Temeljni evropski in nacionalni dokumenti v skupnih načelih in postavljenih ciljih sledijo ambicioznemu cilju Evropske unije, da se na evropskih cestah zmanjša število smrtnih žrtev za polovico, a hkrati opozarjajo na sprejemanje ukrepov in izboljšanje razmer za povečanje prometne varnosti v vseh prometnih podsistemih.
Slovenija si bo v času predsedovanja tako na evropski ravni kot na nacionalni ravni prizadevala voditi področje varnosti cestnega prometa na metodičen način, ki bo z delom, aktivnostmi, sprejemanjem zakonodaje in z različnimi pobudami civilne družbe prispeval k uresničevanju evropskega ambicioznega cilja.
AMZS kot civilna družba z različnimi pobudami in aktivnostmi veliko prispeva k iskanju rešitev in ukrepov na področju varnosti cestnega prometa, ekologije in mobilnosti, ki pomagajo na enostaven način dvigniti raven varnosti cestnega prometa. Že desetletja skrbite z aktivnostmi in nalogami za povezovanje, skupno nastopanje v družbi tako na evropski kot nacionalni ravni in pomagate pri izboljšanju osveščenosti prometne kulture.
Zavedam se, da je treba zagotoviti sodelovanje državnih institucij z nevladnimi organizacijami, društvi in civilno družbo v najširšem pomenu besede, s ciljem učinkovitega zagotavljanja varnosti v prometu. Zato je po mojem mnenju AMZS bila, je in bo pripravljena sodelovati pri vseh projektih, katerih cilj je zagotavljanje večje varnosti.
Strinjamo se z vašimi trditvami v pobudah, da je opremljenost vozil s sistemi elektronski nadzor stabilnosti (ESC – Electronic Stability Control) pomemben prispevek k varnosti v cestnem prometu. To jasno kaže tudi raziskava, ki je bila narejena v ZDA. Izboljšanje varnosti vozil v cestnem prometu z njihovo tehnično opremljenostjo je prav tako ena od prioritet naše države v času našega predsedovanja, saj bomo intenzivno pripravljali nov predlog sprememb predpisa o varnosti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Glede sistemov ESC pa bomo po ustaljenem postopku dali pobudo Komisiji EU, da se ta pobuda vključi v program sprememb in dopolnitev tehničnih predpisov o vozilih. Opozarjamo pa, da Slovenija takih ukrepov ne more izvajati samostojno samo za lastno območje (to bi pomenilo kršitev načela prostega pretoka blaga), ampak samo v okviru celotne EU, kar pa pomeni, da sprememb ne bo mogoče uvesti čez noč.
Poligoni varne vožnje so v Sloveniji brez dvoma eden izmed ključnih elementov učinkovitosti usposabljanja voznikov začetnikov. Dejstvo je, da v Sloveniji sodobno opremljenih poligonov ni v zadostnem številu, kar onemogoča kakovost usposabljanja mladih voznikov na celotnem območju. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je odgovorno za to področje, je v letu 2007 pripravilo dva podzakonska predpisa, ki določata program usposabljanja in standarde za vadbene proge. Sam podpiram strokovni stališči medresorske delovne skupine za nadzor Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011, ki govorita o tem, da ne gre čakati letnice 2010 ter da čimprej začnemo z aktivnostmi za spodbujanje k izgradnji čim večjega števila poligonov. Potrebujemo jih zelo – za učinkovito usposabljanje voznikov začetnikov in usposabljanje za varno vožnjo voznikov.
Slovenija je tudi zelo aktivna na področju ekologije. Ministrstvo za promet spodbuja ekološko naravnane davčne politike in si tako prizadeva skupaj z drugimi ministrstvi posodobiti zakonodajo. Konkretno: po našem mnenju bi bilo treba današnjo takso za uporabo cest spremeniti v periodičen davek na motorna vozila, pri njem pa gre upoštevati ekološke standarde vozil. Ministrstvo za promet vodi aktivnosti pri posodobitvah ustreznih zbirk podatkov o vozilih in pripravlja predloge sprememb Zakona o davku na motorna vozila.
Slovenija bo v času predsedovanja imela v obravnavi kar tri predloge novih predpisov in sicer:
- predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik,
- predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motorjev in motornih vozil glede emisij gospodarskih vozil (EURO VI) in o dostopu do informacij za popravila in vzdrževanje vozil,
- predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju emisij CO2 v izpušnih plinih osebnih vozil.
Vsi trije predlogi so tako za našo državo kot tudi za celo Evropsko unijo zelo pomembni, ker pomenijo znaten napredek na področju varovanja okolja in zmanjševanje porabe fosilnih goriv. Zato si bomo prizadevali pri njihovi obravnavi doseči napredek.
Slovenija na področju cestne infrastrukture in E-varnosti, povezane s telematiko, poskuša le-tej slediti z obstoječimi finančnimi resursi, ki so ji na voljo. Eden večjih tovrstnih projektov se pripravlja in je v izdelavi na ljubljanski obvoznici, kjer bomo dobili spreminjajočo prometno signalizacijo.
Končna vizija in cilj razvoja cestninskega sistema v Republiki Sloveniji je uvedba evropsko interoperabilnega elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku na osnovnem avtocestnem in vzporednem cestnem omrežju, v katerem se cestnina plačuje brez ustavljanja in kjer uporabnik plačuje po načelu prevožene poti. Vzpostavitev interoperabilnega elektronskega cestninskega sistema pa zahtevajo tudi predpisi Evropske unije (direktiva 52/2004/EC) ter programski dokumenti Skupnosti, ki govorijo o skupni prometni politiki.
Vladni “Akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji”, sprejet 19. 7. 2007, predstavlja najpomembnejšo podlago za nadaljnji sistematični razvoj cestninskega sistema v Sloveniji. Jasno in podrobno opredeljuje smernice in aktivnosti nadaljnjega razvoja elektronskega cestninskega sistema, in sicer vse od potrebnega sprejetja ustreznih pravnih podlag v obliki zakona o cestnini do oblikovanja popolnoma prenovljenega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku.
Za uresničitev tega cilja akcijski načrt predvideva izvedbo v dveh fazah:
- v I. fazi (do sredine leta 2009) se uvede zaprt elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku na cestninskih cestah za tovorna vozila največje dovoljene mase nad 3,5 tone s satelitsko tehnologijo,
- v II. fazi se z mikrovalovno opremo za cestninjenje opremijo še vozila največje dovoljene mase do vključno 3,5 tone.
S tem se Slovenija pridružuje državam, ki se odzivajo na spodbude za napredne tehnološke rešitve s področja zagotavljanja večje in varnejše prometne pretočnosti in s tem tudi državam z ekološko bolj odgovorno obliko cestninjenja, k čemur bo seveda prispevala večja pretočnost prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, tudi cestninjenje glede na emisijski razred euro. Dejstvo pa je, da bo diferenciranje cestnine glede na euro kategorijo vozil možno uvesti šele z uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ko bodo ti parametri zapisani v napravi za cestninjenje v vozilu.
Široki pas različnih tehnologij, implementacija zakonskih določb sodobnega načina usposabljanja voznikov, uvedba ekoloških standardov vozil in široko področje e-varnosti zagotavljajo nove storitve in omogočajo izboljšano upravljanje prometnih tokov, uporabo zmogljivosti ter določanje prometnih tokov za varnostne namene. Napredna informacijska in komunikacijska tehnologija tako omogočata izvajanje in nudenje storitev, ki so nedvomno nujno potrebne, da danes varnost postane resničnost. Celovita vpeljava le teh v naš transportni sistem bo pripomogla k zmanjševanju prometnih nesreč na slovenskih cestah.
Slovenski parlament je že drugič potrdil strateški načrt za obdobje do leta 2011 in ga poimenoval kot Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, Slovenija pa je z 146 mrtvimi na milijon prebivalcev na vrhu evropskih držav po številu umrlih v prometu. Kje po vašem mnenju tiči osnovni problem neučinkovitosti ukrepov za zagotavljanje večje prometne varnosti in kako nameravate domačo in tujo javnost prepričati, da kot predsedujoča država tudi na tem področju in z lastnim zgledom mislimo resno?
V Sloveniji se danes soočamo, tako kot v celotni Evropski uniji, z dejstvom, da se število mrtvih ne zmanjšuje. S takšnim trendom se poleg Slovenije soočajo tudi najbolj varne evropske države kot so Švedska, Danska, Velika Britanija idr. Vzrokov je zagotovo več. Šele v letu 2007 smo dobili prvo resno koordinacijsko delovno skupino, ki upravlja z nekaterimi temeljnimi prometno-varnostnimi procesi v državi. V tej skupini sodeluje tudi predstavnik AMZS, ki poleg drugih članov, predstavlja civilno družbo. Neizpodbitno dejstvo je, da je Slovenija v zadnjih 12 letih bolj ali manj izkoristila vse nizkocenovne ukrepe, s katerimi se je število mrtvih v prometnih nesrečah od leta 1994 do konca leta 2003 skoraj prepolovilo. Kljub temu pa je treba začeti izvajati ukrepe, ki na eni strani zahtevajo veliko finančnih, kadrovskih in tehničnih resursov in ki na drugi strani prinašajo relativno zelo majhne učinke, vsaj kar zadeva število mrtvih in hudo telesno poškodovanih. V letu 2007 se je po začasnih podatkih Evropske komisije v primerjavi z letom 2006 v več kot polovici evropskih držav število mrtvih v prometnih nesrečah povečalo, med njimi je žal tudi Slovenija.
Ministrstvo za promet v želji izboljšati stanje varnosti cestnega prometa pripravlja različne spodbude in pomoči za doseganje ciljev in problematiki namenja več javno-finančnih sredstev. Ministrstvo za promet – Direktorat za promet je že v mesecu februarju 2007 z notranjo prerazporeditvijo sredstev zagotovilo 500.000 evrov dodatnih sredstev za preventivno delo in medijske kampanje. Do konca lanskega leta je bilo tako z redno načrtovanimi in prerazporejenimi sredstvi zbrano več kot 1,3 milijona evrov za preventivne in medijske kampanje. Direkcija Republike Slovenije za ceste – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je imel v letu 2006 na voljo 260.000 evrov, v letu 2007 700.000 evrov, za leto 2009 pa načrtujemo še dodatno povečanje finančnih sredstev.
Vlada RS namerava dosledno vztrajati na izvedbi vseh nalog in ukrepov iz nacionalnega programa in Obdobnega načrta za zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa v letih 2008 in 2009. Pri tem pa se je treba zavedati, da so za stanje varnosti cestnega prometa z vsemi državnimi organi in institucijami soodgovorni za stanje varnosti tudi vsi udeleženci cestnega prometa, ki s svojim neprevidnim ravnanjem in kršenjem prometnih pravil povzročajo nevarnost in so tudi sami tisti, ki so od drugih ogroženi. Vzgoja in preventiva v cestnem prometu morata postati sestavni del našega vsakdanjega življenja v najširšem smislu. Šele, ko nam bo vsem uspelo skrb za varnost in odnos do drugih udeležencev v prometu vtisniti v našo podzavest, bo sodobna tehnologija, infrastruktura in zakonodaja, ki jo je moč uporabljati za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, dobila pravo veljavo v smislu zastavljenega cilja – nič človeških žrtev v cestnem prometu.
Po katerih merilih izbirate projekte, ki jih finančno podpre država in nastajajo pod okriljem različnih civilno družbenih organizacij, namenjeni pa naj bi bili dvigu prometne kulture in varnosti, a dejansko stanje je prav nasprotno – število mrtvih in ponesrečenih v prometu je iz leta v leto večje. Vprašanje postavljamo zato, ker se ti projekti do sedaj očitno niso obnesli, v ta namen porabljenega davkoplačevalskega denarja pa kljub vsemu ni bilo malo. Na kakšen način poteka preverjanje, ali je bil proračunski denar namenjen in porabljen za učinkovite projekte, oziroma kdo in kako meri učinkovitost izbranih projektov in zanje odgovarja?
Ministrstvo za promet – Direktorat za promet je v letu 2007 regijam z manj ugodnim stanjem varnosti cestnega prometa namenilo 50.000 evrov pomoči pri sofinanciranju preventivnih aktivnosti. Sredstva smo namenili predvsem za pripravo preventivnih gradiv in akcij na najbolj kritičnih cestah in v varnostno najbolj izpostavljenih naseljih, kjer so preventivni ukrepi najnujnejši in lahko prispevajo k izboljšanju stanja prometne varnosti. Iz tega naslova so na območju goriške, pomurske in savinjske regije nastali zelo dobri projekti, katerih rezultati bodo po naših in njihovih ocenah razvidni na ožjih lokalnih območjih že v letošnjem letu. Poleg tega je Ministrstvo za promet – Direktorat za promet sofinanciralo prve aktivnosti novoustanovljenega zavoda Varna pot in s tem pomagalo pri začetku nove organizacije civilne družbe na področju varnosti cestnega prometa. Slednje neddvomno kaže na to, da se Ministrstvo za promet takšnih ali drugačnih kritik s strani civilne družbe ne brani, prav nasprotno: s finančnimi sredstvi spodbuja novoustanovljene organizacije civilne družbe, od katerih v prihodnosti pričakuje tudi kritiko. Ministrstvo za promet si bo v letu 2008 skupaj z drugimi vključno z AMZS prizadevalo biti konstruktiven partner pri zagotavljanju večje varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji.
Na vrh strani
