Zeleni val

62. avtomobilski salon v Frankfurtu

Bluetec, bluemotion, econetic, ecoflex, eco2, e-flex, greenline, bioflex, flexfuel, hybrid – rdeča nit letošnjega frankfurtskega avtomobilskega salona je bila brez dvoma ekologija v tisoč podobah in odtenkih zelene barve. Razen redkih izjem so vse predstavljene avtomobilske znamke v ospredje svojih razstavnih prostorov postavile skrb za okolje; nekatere v obliki naprednih prototipov, nekatere s predstavljanjem “zelenih” različic že znanih avtov, nekatere pa zgolj s preračunavanjem (in objavljanjem) izpusta CO2 svojih novosti. Novosti je bilo sicer letos videti veliko, le običajni salonski spektakel je ob vsej zeleni barvi ostal nekako v ozadju.

V zeleno so se seveda obarvali vsi domači, nemški, izdelovalci avtomobilov, ki so imeli po običaju tudi največje in najbolj razkošne razstavne prostore oziroma dvorane. Pri Audiju je bil v ospredju seveda povsem nov A4 (o avtu si več lahko preberete v prejšnji številki Motorevije), ki so ga predstavili tudi v obliki prototipne različice e-concept z novim 2-litrskim TDI motorjem (skupni vod namesto dosedanje kombinacije črpalka/šoba) z gorivnim dodatkom adblue, z mikrohibridnim sistemom (ki pretvarja zavorno energijo v električno) in nizkim izpustom CO2. Pri Audiju smo lahko videli tudi maketo novega hibridnega sistema, ki ga bomo najprej lahko videli v velikem Q7 in je po zasnovi podoben tistemu v hibridnem porscheju cayennu.

BMW je predstavil kar nekaj novosti, na primer coupe serije 1 ali novi M3, a največ zanimanja je zagotovo požel prototip X6. Gre za zanimivo kombinacijo oziroma križanca med cestnim terencem in luksuznim limuzinskim kupejem (SAC – Sports Activity Coupe); X6, ki bo na ceste zapeljal že v začetku prihodnjega leta, je narejen na platformi X5 in bo opremljen z znanimi šest- in osemvaljnimi motorji, med tehnične poslastice pa spadata podvozje z vodljivo zadnjo premo in “pametni” tempomat s funkcijo “stop&go”. X6 je bil tokrat predstavljen tudi kot hibrid – z dvema električnima motorjema, bencinskim motorjem in električnim brezstopenjskim menjalnikom naj bi bil za 20 odstotkov gospodarnejši od običajnih različic.

Tudi pri Mercedesu so se obarvali v zeleno; glavna zvezda Mercedesove dvorane je bil zagotovo futuristični prototip F700. 5,17 metra dolg avto najvišjega razreda je imel vgrajen v prejšnji številki Motorevije opisani “diessotto” motor, ki združuje lastnosti bencinskih in dizelskih motorjev – 1,8-litrski motor zmore 190 kW in 400 Nm, porabi pa le 5,3 l/100 km. F700 je opremljen tudi z inovativnim “pre-scan” podvozjem; dva laserja na prednjem delu avta namreč “bereta” cesto pred avtom, elektronika pa nato prilagaja vzmetenje in blaženje cestnim neravninam. Ob F700 je Mercedes svoje razvojne mišice pokazal tudi na novi generaciji prototipa F-cell, na osnovi razreda B narejenemu avtomobilu na gorivne celice, ki naj bi v serijski podobi na ceste zapeljal leta 2010. Že leto prej bo naprodaj hibridni S 400 hybrid, že prihodnje leto pa bomo lahko na cestah videli E 300 bluetec z majhno porabo in majhnim izpustom CO2.

Volkswagen je predstavil šest modelov v bluemotion različicah z manjšo porabo goriva in manjšim izpustom C02, a veliko več pozornosti je vzbujal prototip novega malčka z imenom up!. Gre za 3,45 metra dolg avto z motorjem zadaj, izvlekljivimi sedeži in prostorom za štiri odrasle. Up naj bi na ceste zapeljal leta 2011, stal naj bi manj kot 8000 evrov, Volkswagen pa naj bi ga – z različnim trgom prilagojeno obliko – prodajal po celem svetu. Ob Volkswagnu velja omeniti še Seatov razstavni prostor, kjer je pozornost vzbujal prototip z imenom tribu. Po zasnovi je tribu majhen cestni terenec, z obliko pa nakazuje oblikovalsko prihodnost novih seatov.

O Oplovih novostih smo pisali že v prejšnji Motoreviji, velja pa omeniti zelo zanimiv in tehnološko napreden prototip flexstreme, ki ga poganja električni motor z možnostjo polnjenja iz običajnih 220-voltnih vtičnic. Flexstreme ima sicer tudi 1,3-litrski CDTi motor, ki pa ne poganja koles, ampak le polni litij-ionske akumulatorje, ko se ti spraznijo. Pri Oplu obljubljajo doseg 55 kilometrov zgolj z elektromotorjem, če pri polnjenju pomaga še dizelski motor, z avtom brez postanka lahko naredimo 715 kilometrov – pri tem je izpust C02 le 40 gramov na kilometer.

Edini tehnično podoben koncept so s prototipom recharge concept na osnovi C30 prikazali pri Volvu; C30 recharge ima namreč v vsakem od štirih kolesnih obročev elektromotor, ki energijo dobiva iz litijevih akumulatorjev v prtljažniku. Ko se akumulatorji izpraznijo pod določeno mejo, se zažene 1,6-litrski flexifuel motor (deluje na več goriv) in polni akumulatorje. Avto lahko napolnimo tudi prek običajne vtičnice, pri Volvu pa obljubljajo doseg do 100 kilometrov samo z električno energijo.

S hibridnima prototipoma sta se predstavila tudi Citroen in Peugeot. Pri PSA že od nekdaj prisegajo na dizelske motorje in tudi hibridna tehnika temelji na dizelskih motorjih. Pri Peugeotu smo tako lahko videli novi 308 v hibridni dizelski različici, pri Citroenu pa je bila enaka motorna kombinacija – 1,6-litrski HDI in električni motor – prikazana v C4 hybridu in prototipu c-cactus. Slednji je navdušil z všečno in napredno obliko, ki bo morda krasila naslednjo generacijo C3, ob hibridni tehniki pa je 4,2-metrski c-cactus nakazal tudi možnost izdelave cenovno dostopnega avtomobila – notranjost je na primer izdelana le iz 200 sestavnih delov.

Da tudi italijanski izdelovalci nočejo zaostajati pri zelenih temah, je pokazal Fiat s prototipno pando ario. V pandi aria je bil namreč vgrajen 0,9-litrski dvovaljnik s turbinskim polnilnikom, ki ga poganja mešanica zemeljskega plina in vodika. Izpust CO2: le 69 g/km.

Tudi korejski izdelovalci zelo pozorno spremljajo ekološki utrip Evrope; Hyundai je tako pokazal prototip i-blue na gorivne celice, ki je prvi Hyundaijev prototip, namensko oblikovan za vgradnjo gorivnih celic. Ob prototipu i-blue smo lahko pri Hyundaiju videli karavansko različico novega i30 z oznako CW, pri sestrski Kii pa ob všečnem športnem prototipu kee (ki ga je pomagal oblikovati tudi naš Robert Lešnik) še trivratno športno različico cee’da.

Mazdin razstavni prostor morda ni bil tako zelen kot ostali, se je pa na njem zato toliko bolj bleščala nova mazda 6. Zelo skladno in prikrito športno oblikovana novost bo k nam zapeljala v začetku prihodnjega leta, v Frankfurtu pa smo lahko novo šestico videli v vseh treh karoserijskih različicah, limuzinski, kombilimuzinski in karavanski. Za 6,5 centimetra daljši avto od predhodnika ima v notranjosti – predvsem na zadnji klopi – še več prostora kot prej, pri Mazdi pa poudarjajo njihov prispevek k varovanju okolja – nova šestica je namreč lažja od predhodnice. Ob znanih dizelskih motorjih velja omeniti še nov 2,5-litrski bencinski motor s 125 kW.

Pri matičnem Fordu sta največ zanimanja požela že skoraj serijski prototip kompaktnega cestnega terenca z imenom kuga, ki je narejen na C-maxovi platformi, in pa prototip naslednika sedanje fieste z imenom verve, ki si bo tehnično osnovo delil z novo mazdo 2. V senci kuge in vervea smo lahko na Fordovem razstavnem prostoru opazili tudi prenovljenega focusa, ki ima nov prednji del, LED zadnje luči in žlahtnejšo notranjost, od tehničnih novosti pa velja omeniti šeststopenjski menjalnik z dvojno sklopko. Še nekaj: z nalepko econetic se je tudi Ford pridružil ostalim znamkam z ekološko ponudbo modelov.

Na Renaultovem razstavnem prostoru je bilo videti kar nekaj novosti. O glavni, novi laguni, smo v Motoreviji že obsežneje pisali, objavili smo tudi že sliko novega karavanskega clia grandtourja, prvič pa smo lahko v Frankfurtu videli povsem novega kangooja. V primerjavi s predhodnikom je kangoo zrastel za 18 centimetrov, je tudi širši, višji in – prostornejši. oblikovno je sodobnejši, precej sodobneje in prijetneje je zdaj oblikovana in narejena tudi notranjost. Ob novem kangooju je stal tudi prototip krajšega, bolj uživaško zasnovanega in oblikovanega kangooja z oznako compact concept. Veliko občudovanja je požel tudi prototip lagune coupe s klasičnimi razmerji potovalnega GT športnika in prav nič klasičnim parom dvižnih vrat. Laguna coupe je imela vgrajen nov 3-litrski dCi motor, posebno zanimiv pa je njen active drive sistem s štirikolesnim volanom. Kaj od vsega tega bomo dobili tudi v serijski različici, bomo videli konec prihodnjega leta, ko naj bi laguna coupe zapeljala na ceste.

Pri sosednji Dacii so poskrbeli za presenečenje. Ob novem loganu v pick-up izvedbi so na na predvečer otvoritve frankfurtskega salona novinarjem pokazali kombilimuzino z imenom sandero, ki jo bodo na loganovi osnovi izdelovali v Braziliji, kjer bo na prodaj še pred koncem tega leta. Všečno oblikovan avto naj bi na evropske ceste zapeljal prihodnje leto.

Pri Toyoti so praznovali deseto obletnico hibridne tehnologije, javnosti pa pokazali zanimiv prototip z imenom iQ; gre za manj kot tri metre dolgega malčka z izvrstno izrabo notranjega prostora. V njem se lahko peljejo trije odrasli in otrok, armaturno ploščo pa krasijo tridimenzionalni merilniki.

Na Hondinem razstavnem prostoru smo zaman pričakovali končno podobo nove generacije accorda, a je prorotip accorda tourerja dokaj natančno izdal, kako bo avto videti v serijski različici.

Nissan je v Frankfurtu predstavil prototip mixim. Mixim je namenjen mladim računalničarjem in igričarjem, poganja pa ga električni motor, ki energijo črpa iz litij-ionskih akumulatorjev.

Tudi pri Mitsubishiju je bil v ospredju prototip – CX je majhen, 4,1-metrski cestni terenec zanimive oblike, ki ga poganja povsem nov 1,8-litrski dizelski motor z avtomatiziranim ročnim menjalnikom. Pri Mitsubishiju smo videli tudi evropsko različico novega lancerja in outlanderja z 2,2-litrskim PSA-jevim dizelskim motorjem.

Od ostalih novosti velja omeniti še novi jeep cherokee in pa paleto super – oziroma mega – športnikov, ki s prevladujočo ekološko zeleno barvo tokratnega frankfurtskega salona nimajo prav nič skupnega – na primer milijon evrov vredni lamborghini reventon, ferrari 430 scuderia, porsche 911 GT2, bentley continental GT speed, aston martin DBS ali mercedes SLR roadster.