![]()
|
||||
![]() Na pregled! Vpoklici avtomobilov zaradi serijskih napak
Sporočila so običajno kratka, a tudi zelo podobne vsebine: izdelovalec avtomobilov je ugotovil, da bi lahko prišlo do okvare določenega dela na določenem modelu avtomobila, zato bodo avtomobile pregledali v servisnih delavnicah. Lastnike avtov bodo o tem pisno obvestili. A za kratkim in skopim sporočilom se lahko skrivajo zelo dramatične zgodbe, ki so za izdelovalce avtomobilov lahko tudi zelo drage – še posebej tedaj, ko je treba v servisne delavnice poklicati več sto tisoč avtomobilov. Vsekakor se izdelovalci avtomobilov ne upajo izogniti vpoklicom avtomobilov zaradi serijskih napak, saj jim to lahko povzroči velikansko škodo. Če namreč pride to tožb zaradi varnostnih pomanjkljivosti avtomobilov, so odškodnine oškodovancem lahko bistveno večje kot stroški vpoklica – da o izgubljenem ugledu izdelovalca avtomobilov sploh ne govorimo. Takšno igro si je pred leti privoščil Mitsubishi, ki je komaj prebrodil krizo, s katero se je – tudi zaradi tega – soočil. Da se z varnostjo ne gre igrati, je pred leti spoznal tudi Mercedes ob uvedbi razreda A – zaradi možnega prevračanja so morali v vse avtomobile vgraditi sistem elektronskega nadzora stabilnosti. Nekaj podobnega je doživel tudi Audi s prvo generacijo TT-ja: na vseh avtih so morali vgraditi zadnji spojler. Z vpoklici se soočajo tudi slovenski lastniki avtomobilov – le s to razliko, da vpoklici pri nas potekajo skoraj skriti očem javnosti, saj slovenski zastopniki avtomobilskih tovarn praviloma javnosti ne obveščajo o vpoklicanih avtomobilih. To je po svoje razumljivo, saj noben vpoklic praviloma ne prispeva k ugledu znamke, pa naj bo še tako dobronameren. Prav tako ni nobene zakonske obveze, da bi morali slovenski zastopniki avtomobilskih izdelovalcev javno objavljati pozive za vpoklic, čeprav je Slovenija del Evropske unije. Pri nas vpoklice na splošno ureja zakon o varstvu potrošnikov, ki določa, da morajo biti izdelki kakovostni in varni, za kar je odgovoren izdelovalec. Z nadzorom teh določil se ukvarja republiški tržni inšpektorat, ki sodeluje z mednarodno mrežo Rapex, ki objavlja podatke o vpoklicih, vendar predvsem tiste, ki so pomembni za varnost. Vse, kar lahko stori slovenski tržni inšpektorat je, da povpraša zastopnike izdelovalcev avtomobilov za dokumentacijo o opravljenih vpoklicih. Če zastopnik lahko dokaže, da je opravil vpoklic, je s tem svojo nalogo izpolnil. O tem, kako poteka postopek vpoklica, smo se pogovarjali z Borisem Kuhljem, direktorjem poprodaje pri Toyoti Adrii. “O tem, katere avtomobile je treba vpoklicati, dobimo obvestilo od matične družbe. Seveda na temelju številk šasij preverimo, koliko takšnih avtov je na slovenskem trgu in potem ustrezno ukrepamo. O vpoklicu obvestimo pooblaščene serviserje, ki dobijo natančna navodila, kaj morajo storiti, ko vpoklican avto pride v servis. O vpoklicu obvestimo tudi lastnike avtomobilov in jim sporočimo, zakaj je njihov avto klican na servis. Potem le še spremljamo, kakšen je odziv lastnikov avtomobilov. Po treh do štirih mesecih vsem, ki se niso odzvali, pošljemo še eno obvestilo, da naj se s svojim avtom oglasijo v servisu zaradi preverjanja določene naprave,” pravi Boris Kuhelj in dodaja, da je najbolj enostavno izvesti vpoklic ozioroma odpravo napake pri novih avtih, ki še niso dobavljeni kupcem. “Tedaj imamo vse avte zbrane na enem mestu, tako da ni nobenih težav z obveščanjem.” Največja težava pri obveščanju kupcev je baza podatkov o lastnikih avtov. Če gre za dokaj nov avto, menjav lastnikov še ni prav veliko in so podatki dokaj zanesljivi. Pri starejših avtih pa lastništva ni več tako enostavno ugotoviti, zato je lahko baza podatkov o lastnikih pomanjkljiva. “Mi stalno dopolnjujemo svojo bazo podatkov o lastnikih avtomobilov s podatki, ki jih dobimo s servisov, še posebej pri garancijskih popravilih. Pri starejših avtomobilih pa je do podatkov težje priti, saj marsikateri lastnik po izteku garancije išče tudi druge načine servisiranja kot pri pooblaščenem serviserju. In če nimamo podatka o lastniku, ga seveda tudi ne moremo obvestiti o vpoklicu,” pravi Boris Kuhelj. Še posebej za rabljene avtomobile, ki so bili kupljeni v tujini, je težko dobiti podatke o lastnikih – takšnih avtov pa je vsako leto več. In kako se lastniki avtomobilov odzivajo na vpoiklic? Natančnega odgovora o tem ni, a po izkušnjah kar nekaj vodij poprodajnih aktivnosti pri slovenskih zastopnikih izdelovalcev avtomobilov, odziv ni ravno spodbuden. Delno je odziv odvisen že od vrste napake, kajti če gre za možno napako pri zavorah ali podvozju, so lastniki bolj dojemljivi za vpoklic, kot pri kakšni manj grozeči okvari, a vseeno nikoli vsi lastniki ne pripeljejo svojih avtov na servis. Tisti, ki svoje avtomobile redno servisirajo v pooblaščenih servisih, tako ali tako vedo, da bodo avto – tudi za napako, ki je bila predmet vpoklica – preverili ob prvem servisu. Marsikdo pa se na obvestilo o vpoklicu preprosto požvižga. V Sloveniji doslej še nismo vzpostavili preglednega sistema, prek katerega bi lastniki avtomobilov lahko preverili, ali je njihov avto morda na seznamu za vpoklic. Prav tako o opravljenih vpoklicih nimajo pregleda ustrezni organi. Povsem drugače je v nekaterih drugih državah. Tako na primer v Nemčiji lastnik ne more podaljšati registracije avtomobila, če je bil zanj predviden vpoklic, lastnik pa se ni odzval vabilu, naj pripelje avto v servisno delavnico. V sosednji Avstriji za podatke o lastnikih avtomobilov skrbi njihovo zavarovalno združenje. Vsi avtomobili so seveda obvezno zavarovani in zavarovalno združenje ima s tem podatke o vseh številkah šasij in lastnikih avtomobilov. Tudi pri nas so avtomobili obvezno zavarovani, a slovenski zavarovalni biro še ne razmišlja, da bi posredoval podatke o lastnikih avtov, ki so vpoklicani v servise. Vpoklici avtomobilov so tako v Sloveniji še bolj obrobna tema, ki je bolj skrb vsakega izdelovalca avtomobilov, kot pa resnega nadzora ustreznih organov. Tudi to kaže, da je skrb za porabnika pri nas še daleč od ravni, kot jo poznajo v bolj razvitih državah. Ali je tako tudi prav, pa je seveda že drugo vprašanje
Na vrh strani
|
||||