Relativno majhen doseg električnih avtov z enim polnjenjem – večinoma od 100 do 160 km – je, poleg visoke cene baterij, eden izmed temeljnih omejevalnih dejavnikov, ki (zenkrat) otežuje večjo uveljavitev električnih avtov na trgu. Opel oziroma koncern General Motors, kamor (še vedno) spada Opel, je poiskal vmesno rešitev: opel ampera je električni avto, ki pa ima vgrajen tudi bencinski motor, ki zagotavlja električno energijo za pogon avtomobila, tako da je njegov doseg 500 km. Avto je že skoraj pripravljen za serijsko izdelavo in z njim smo se zapeljali v običajnem prometu po švedskih cestah.

Opel ampera je zanimivo oblikovana štirisedežna kombilimuzina, ki se v potniški kabini skoraj ne razlikuje od običajnega avtomobila srednjega razreda. Potniška kabina je prostorna, saj je dovolj prostora tako na prednjih kot na zadnjih dveh posamičnih sedežih. Tudi prtljažni prostor pod dvižnimi petimi vrati je dovolj velik za vsakdanje potrebe.

Voznikov delovni prostor ne ponuja nobenih presenečenj. Na instrumentni plošči sta ob merilniku hitrosti tudi merilnika napolnjenosti baterij, kjer je tudi izpisan doseg avtomobila, in pa običajni merilnik goriva za bencinski motor.

Obrnem ključ za zagon avtomobila. Nobenega glasu, le na instrumentni plošči se prižge lučka, da je električni motor vklopljen. Ročico samodejnega menjalnika s klasičnimi oznakami P, R, N, D in L potisnem v D, nalahno pritisnem na pedal za plin (morda bi bilo bolje pedal za elektriko) in avto spelje. Nobenega zvoka. Na instrumentni plošči razberem, da ima avto doseg 30 km z elektriko, ki je shranjena v njegovih baterijah. Ob prvi priložnosti odločno pritisnem pedal za plin in avto zelo odločno pospeši. Motorja se ne sliši, pač pa šumi, ki jih povzročajo pnevmatike in karoserija, ki na vseh spojih še ni popolnoma zatesnjena. Brez kakršnihkoli težav prevozim prvo krožišče in odločno pospešim na izhodu. Pospeški so zelo dobri. Pritisnem na gumb S (sport) in pospeški so še odločnejši, saj avto deluje s polno močjo. Ko na hitro popustim pedal za plin, avto malce zaniha, a potem počasi izgublja hitrost. Če pedal popustim počasi, je vožnja brez nihaja. A nihaj vendarle ni tolikšen, da bi močneje vplival na udobje v vožnji. Merilnik dosega kaže vse manjšo številko, njeno zmanjševanje pa ni povsem sorazmerno s številom prevoženih kilometrov. Očitno moj način vožnje (seveda tudi uporaba gumba S) – pač želim preskusiti zmožnosti avtomobila – ni optimalen oziroma v skladu s prejšnjo povprečno porabo. Težava pač, ki jo poznamo tudi pri potovalnih računalnikih običajnih avtov, kjer se izračunani doseg često ne sklada z dejanskim stanjem oziroma dejansko prevoženimi kilometri zaradi takšnega ali drugačnega vzroka. Avto brez težav pospeši do 100 km/h, kar je zgornja dovoljena meja na švedskih cestah. Pri Oplu pravijo, da ampera zmore 160 km/h, kar bo dovolj tudi za vožnjo po avtocestah – še celo nemških, kjer hitrost načeloma ni omejena, a na številnih odsekih avtocest vendarle ni tako.

Opel ampera ima vgrajene litij-ionske baterije z zmogljivostjo 16 kWh, a uporablja zgolj 8 kWh, saj to pripomore k daljši življenjski dobi baterij, ki se ob napetosti 230 voltov napolnijo v treh urah. Električni motor z močjo 111 kW vseskozi zagotavlja 370 Nm navora, električna energija v baterijah pa zagotavlja doseg 60 km. Z enim polnjenjem baterij ampera torej prevozi 60 km, kar naj bi bilo dovolj za večino uporabnikov.

Počasi se številka na merilniku dosega približuje ničli. Ko zagori nič, se nič ne zgodi: vsaj ne takega, kar bi voznik ali potniki občutil. Avto se pelje naprej ob pomoči električnega motorja, kot da se ni nič zgodilo. 1,4-litrskega bencinskega motorja (gre za znan Oplov motor iz corse in astre), ki se je samodejno vključil za zagotavljanje električne energije, se ne sliši, saj je dobro zvočno izoliran. Voznik tudi nima nobenega vpliva na njegovo delovanje – ne more ga na primer zavrteti v visoke vrtljaje – kajti motor deluje samodejno s svojim optimalnim režimom delovanja. Njegovo delovanje ne vpliva na vožnjo avtomobila, kajti edina naloga bencinskega motorja je, da zagotavlja elektriko, ki jo pošilja v baterije. Avto vseskozi vozi z električnim motorjem. Baterija se namreč nikoli povsem ne izprazni, tako da tudi ob zagonu ampera vedno spelje z električno energijo, ki je shranjena v baterijah, šele nato se – če so baterije prazne – samodejno vklopi bencinski motor. Prav tako ni mogoče, da bi voznik vklopil bencinski motor, ko je v baterijah še dovolj elektrike, da bi tako povsem napolnil baterije.

Ker bencinski motor, ki deluje kot podaljševalnik dosega, vseskozi deluje optimalno, je njegova poraba bencina majhna – kolikšna, pri Oplu še ne želijo povedati. Prav tako ni na voljo podatka o velikosti posode za gorivo. Ker pa je doseg avta z enim polnjenjem elektrike in bencina 500 km, je poraba bencinskega motorja skromna, saj ampera tehta več kot 1700 kg. Še bolj pomembno pa je, da seveda posodo z bencinom lahko hitro napolnite na običajen način, s čimer je avto spet uporaben. Pri Oplu napovedujejo, da bodo pozneje bencinski motor zamenjali z motorjem, ki bo lahko uporabljal gorivo E85 (85 odstotkov biogoriva in 15 odstotkov fosilnega goriva), s čimer bo njegova ekološka sprejemljivost še večja.

Opel ampera je pripravljena za serijsko izdelavo. Pogonski sklop po besedah Andreasa Lassota ne bo doživel nobenih sprememb, prav tako ne oblika avtomobila. Podvozje, ki se je izkazalo z dovolj učinkovitim vzmetenjem in dobro lego na cesti, bo doživelo le še malenkostne prilagoditve. Karoserijo bodo pri serijskih avtih bolje zatesnili. Še največ sprememb bo v potniški kabini, saj bodo reže med posameznimi plastičnimi deli na armaturni plošči bistveno manjše, prav tako bo spremenjen zaslon na vrhu sredinske konzole.

Opel ampera ponuja zelo dobro alternativo električnim avtomobilom in ima veliko prednost: njen doseg z enim polnjenjem je bistveno daljši in ni omejen z dolgotrajnim polnjenjem baterij, temveč zgolj z običajnim postankom na bencinski črpalki za napolnitev posode za bencin. Kako zelena oziroma ekološko prijazna je ampera, je težko natačno odgovoriti. Če električni avto uporablja električno energijo iz obnovljivih virov (hidroenergija, veter, solarna energija), je seveda bolj ekološko prijazen – a le od 60 km naprej, saj tudi ampera za prvih 60 km lahko uporablja enako energijo. Če elekrični avto uporablja elektriko iz termoelektrarn, se že zastavlja vprašanje, kaj je bolj ekološko: elektrika pridobljena iz premoga ali optimalno porabljen bencin. Seveda ostaja neodgovorjeno vprašanje, koliko bo stala ampera. Odgovora še ni, a pri Oplu pravijo: najdražje pri električnem avtu so baterije. Ampera jih potrebuje le za 60 km doseg. Dodaten strošek je bencinski motor, ki pa je bistveno cenejši kot baterije za 100 km doseg. Zamisel o električnem avtu s podaljševalnikom dosega se zato zdi zelo dobra. Če bo še cenovno ugodnenjša kot električni avti, bo to vsekakor lahko njena zelo velika prednost.