Venga in meriva nastopata v istem (pod)razredu majhnih enoprostornežev, a vendarle bi ju težko neposredno primerjali. Pomembna razlika je že v zunanjih merah; venga v dolžino meri 407 cm, meriva pa 429 cm – več kot dvajset centimetrov razlike je običajno že razlika med dvema avtomobilskima razredoma (mimogrede; meriva je le 5 cm krajša od Renaultovega scenica). Avtomobila delno zbliža šele medosna razdalja, ki je pri merivi daljša le 3 cm in priča o drugačnih pristopih k snovanju obeh avtomobilov. Venga je zasnovana kot enoprostornež z majhnimi zunanjimi merami in dolgo medosno razdaljo, na karoserijske konce potisnjenima kolesnima paroma in zato z majhnima previsoma spredaj in zadaj. Merive so se oblikovalci lotili malce drugače, saj je avto že na pogled daljši (in se zato tudi zdi ožji) in bolj kombijevski.

Tretja dimenzija

Ob omejeni dolžini in širini tovrstni avtomobili lahko zadovoljijo prostorske zahteve le ob zadostni višini. Pri tem sta si oba enoprostorneža razmeroma blizu; venga meri v višino 160 cm, meriva še za centimeter in pol več – kar je od 10 do 15 cm več kot merijo v višino avtomobili mestnega ali nižjega srednjega razreda. Oba avtomobila imata tako pomično zadnjo klop, s katero voznik izbira med prostorom za noge potnikov zadaj ali prostorom v prtljažniku. 

Vengin prtljažnik tako meri 444 litrov – a le, če zadnjo klop pomaknjemo povsem naprej, pri čemer pa ne ostane (skoraj) nič prostora za noge. Ob potnikih na zadnji klopi ima venga precej manjši prtljažnik. Z dvojnim dnom v zgornjem položaju pridobimo dodaten prostor v prtljažnem dnu, hkrati pa ob prevračanju zadnje klopi naprej ustvarimo ravno nakladalno dno – in do 1341 litrov prostora.

Merivin prtljažnik meri v osnovi 400 litrov, prav tako pa ga lahko s podiranjem zadnjih sedežev povečamo. A ob tem velja omeniti razlike med obema avtomobiloma. Venga ima klasično asimetrično deljivo zadnjo klop (klop se deli v razmerju 40 : 60) s sedalom iz enega kosa. Klop lahko premikamo naprej in nazaj, ji (deljivo) zložimo naslonjala in prekucnemo naprej – to pa je glede prilagajanja tudi vse.

Merivina zadnja klop je sestavljena iz dveh ločenih sedežev in sredinskega sedalnega dela, ki pa mu le težko rečemo sedež. Rešitev, ki ji pri Oplu pravijo flexspace, omogoča ločeno pomikanje desnega ali levega sedeža vzdolžno in po odmiku sredinskega dela tudi bočno – pri tem dobima dva ločena zadnja sedeža za dva potnika, ki pa imata več prostora po širini. Tudi merivin prtljažnik s pomikanjem zadnjih sedežev naprej ali nazaj povečujemo oziroma zmanjšujemo, s prevračanjem zadnjih sedežev v dno (kar je domiselno enostavno), pa dobimo ravno nakladalno dno in 1500 litrov prostora.

Prilagodljivost – za vsako ceno?

Če venga ponuja klasično zasnovo notranjosti in nekaj prilagodljivosti zadnje klopi, je meriva s flexspace rešitvijo precej bolj prilagodljiva. Odlično za tiste, ki takšno prilagodljivost potrebujejo, malo manj pa za tiste, ki bi radi v merivi zadaj preprosto le sedeli; ne samo zato, ker v vengi zadaj lahko sedijo trije, v merivi pa le dva, ampak tudi zato, ker so zadnji sedeži v merivi slabše obloženi, manj udobni in trši.

Posebno omembo zasluži merivin zadnji par vrat; kot zagotovo veste (in vidite na fotografijah), se merivina zadnja vrata odpirajo nazaj. V praksi to pomeni enostavnejše (in hitrejše) vstopanje in izstopanje – zdi se, da si bližje zadnjim sedežem in da tudi hitreje lahko sedeš ali vstaneš s sedeža. Prednost bodo občutili tudi vsi tisti, ki imajo otroka; dostop do otroškega sedeža zadaj je bolj neposreden, otroka lažje pripnemo v sedež in pri vstopanju ter izstopanju ga imamo ves čas na očeh. A tudi takšna rešitev ima nekaj pomanjkljivosti – izkaže se namreč, da iz avta ne moreta istočasno izstopiti potnika spredaj in zadaj, saj oba izstopata na isti prostor ob avtomobilu in tam hitro nastane gneča. 

Enostavna venga, napredna meriva

Zapisali smo že, da je venga sodobno in skladno oblikovan avto, podobno pa velja tudi za vengino armaturno ploščo. Všečna oblika, dovolj raznolikosti in enostavna ergonomija poskrbijo, da se v vengi takoj počutimo domače, če pa smo prej že sedeli v katerem od Kiinih avtomobilov, bomo prepoznali tudi precej elementov, stikal in merilnikov.

A tudi pri tem poglavju je meriva korak pred vengo, saj je njena armaturna plošča bolj barvita in bolj domišljeno postavljena (potisnjena nekaj centimetrov nižje, da vozniku ne zastira pogleda naprej). Tudi na merivini armaturni plošči bomo prepoznali oblikovalske elemente, stikala in merilnike (iz astre in insignie), kar pa ni nujno tudi dobro; zmešnjava stikal in gumbov na sredinski konzoli je vse kaj drugega kot pregledna. Ima pa zato meriva precej več prostora za drobnarije in več predalov; odlično se izkaže predvsem doplačljivi sredinski predal med prednjima sedežema, ki ga po tirnicah premikamo naprej in nazaj, služi pa nam tudi kot opora za komolca. Meriva vozniku ponuja tudi nekaj boljše sedenje in vidljivost iz avta (naprej in vstran), pa tudi neposredna primerjava kakovosti vgrajenih materialov govori v prid merivi – čeprav imata oba avtomobila v notranjosti veliko trde plastike. O prestižu ne moremo govoriti pri nobenem od obeh avtomobilov.

Start & stop proti dizelskemu motorju

Venga je imela vgrajen 1,4-litrski bencinski motor s 66 kW, meriva pa 1,7-litrski turbodizelski motor s 74 kW – dva povsem različna motorja za povsem različne potrebe. Vengin motor je tudi v resnici (ne samo na papirju) dokaj šibek, pesti ga tudi malo navora, še zlasti v nizkih vrtljajih. O kakšni športnosti torej ni ne duha ne sluha; motor zadostuje za mestne vožnje, za urnejšo vožnjo po avtocestah in podeželju pa že zahteva odločno nogo in visoke vrtljaje, kar prinese hrup in večjo porabo goriva. Da je v tej motorni kombinaciji venga namenjena predvsem mestnim ulicam, priča tudi sistem ISG oziroma Kiini sistem start & stop (za doplačilo 350 evrov), ki motor ugasne in znova samodejno zažene, če prestavimo v nevtralno prestavo in odmaknemo nogo s plina.

Merivin dizelski motor in šeststopenjski samodejni menjalnik sta vsekakor kombinacija za daljše vožnje in voznike z bolj izostrenimi zahtevami. Motor je seveda precej prožnejši, vožnja pa tudi zaradi samodejnega menjalnika (ki prestavlja odločno) udobnejša, le dinamičnosti ne smete pričakovati; predvsem speljevanje z mesta je zelo lenobno.

Dizelski motor je po svoji zasnovi varčnejši od bencinskega, a če v enačbo vstaviš še (požrešnejši) samodejni menjalnik in nekaj večjo maso avtomobila, minimalna razlika v porabi ni presenečenje; venga je porabila 7,9 l bencina na 100 km, meriva pa 7,2 l plinskega olja na 100 km. Nobena od številk si ne zasluži posebne pohvale; vengin motor je požrešen zaradi odločne noge na plinu (ki je potrebna, da avto drži korak s prometom), merivi decilitre goriva odščipneta samodejni menjalnik in nekaj večja masa avtomobila.

Vozne lastnosti za nezahtevne

Pri voznih lastnostih večjih pripomb ni; venga je malce okretnejša, meriva pri vodljivosti natančnejša in lahkotnejša, oba avtomobila pa zavestno le težko spravimo iz ravnotežja. Oba sta že serijsko opremljena z ESC sistemom, čeprav je tisti pri vengi bolj preproste zasnove in hitreje poseže v dogajanje. Oba avtomobila sta tudi podobno čvrsto vzmetena, čeprav je ta občutek pri merivi zaradi trših sedežev še bolj poudarjen.

Razlika

Meriva prilagodljivejša in tehnično sodobnejša, venga manjša in enostavnejša – to so osnovne in grobe razlike med obema avtoma. A k tem osnovnim razlikam velja dodati tudi razliko v ceni; venginih 13.990 evrov proti merivinim 20.740 evrom. Oba avtomobila sta razmeroma dobro opremljena za srednja paketa opremljenosti (cup in cosmo), pri obeh je treba za nekaj dodatkov še doplačati, pri čemer je merivin seznam dodatne opreme daljši in sodobnejši.

Tale opazka o sodobnosti velja tudi na koncu: meriva je preprosto sodobnejši in tehnično naprednejši avto, hkrati pa tudi bolj prilagodljiv. Vidi in čuti se, da je bil avto zelo domiselno zasnovan. Venga je preprostejša, enostavnejša in manj prilagodljiva, tudi njena tehnika ni na ravni merive. Če se tako zdita ceni obeh avtomobilov dokaj visoki – predvsem merivina cena že sega v razred za številko večjih avtomobilov –, pa je vsaj cenovna razlika med obema razmeroma pravična in opravičljiva.

Opel meriva:

Motor in prenos moči: dizelski, štirivaljni, prostornina: 1686 cm³, največja moč: 74 kW (100 KM) pri 4000 vrt./min., največji navor: 260 Nm pri 1700 vrt./min. Pogon na prednji kolesi, šeststopenjski samodejni menjalnik.

Mere in masa: dolžina: 428,8 cm, širina: 181,2 cm, višina: 161,5 cm, medosna razdalja: 264,4 cm, masa praznega vozila: 1360 kg, dovoljena skupna masa: 1890 kg, prtljažnik: 400–1500 l, posoda za gorivo: 54 l.

Zmogljivosti in poraba: največja hitrost: 172 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 13,9 s, normna poraba goriva zunaj mesta/mesto/kombinirano: 5,1/8,6/6,4 l/100 km, izpust CO₂: 168 g/km, poraba na testu: 7,2 l/100 km.

Cena: Opel SE: 20.740 EUR

Kia venga.

Motor in prenos moči: bencinski, štirivaljni, prostornina: 1396 cm³, največja moč: 66 kW (90 KM) pri 6300 vrt./min., največji navor: 137 Nm pri 4000 vrt./min. Pogon na prednji kolesi, petstopenjski ročni menjalnik.

Mere in masa: dolžina: 406,8 cm, širina: 176,5 cm, višina: 160 cm, medosna razdalja: 261,5 cm, masa praznega vozila: 1253 kg, dovoljena skupna masa: 1710 kg, prtljažnik: 314 – 1341 l, posoda za gorivo: 48 l.

Zmogljivosti in poraba: največja hitrost: 168 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 12,8 s, normna poraba goriva zunaj mesta/mesto/kombinirano: 5,3/6,8/5,9 l/100 km, izpust CO₂: 136 g/km, poraba na testu: 7,9 l/100 km.

Cena: KMAG: 13.990 EUR