Čeprav se je letošnje poletje zavleklo daleč v september in s tem tudi odmaknilo misli na zimo, pa je slovenski predpis o zimski opremi avtomobilov neizprosen: ne glede na vremenske razmere morajo avtomobili imeti 15. novembra zimsko opremo. Letos je začel veljati novi zakon o prometnih pravilih, ki je prinesel nekatere novosti tudi pri zimski opremi, o čemer pišemo v posebnem okvirju. Letošnji nakup zimskih pnevmatik je tudi zadnji, ko pnevmatike še niso opremljene s posebno nalepko, ki porabnikom razkriva, kakšne lastnosti ima pnevmatika na mokri cesti, kako glasna je in kolikšna je njena poraba goriva. O tem, kaj bo razkrivala ta nalepka, tudi pišemo v posebnem okvirju. Najpomembneje pa je, da pred zimo izberete prave zimske pnevmatike. Tokrat smo na našem testu preskusili 30 zimskih pnevmatik: 14 v dimenziji 175/65 R 14 T in 16 pnevmatik v dimenziji 195/65 R 15 T. Ker pa si kar precej voznikov, še posebej tistih, ki na leto naredijo malo kilometrov, zastavlja vprašanje, kakšne so lastnosti celoletnih pnevmatik, smo tokrat preskusili tudi šest celoletnih pnevmatik dimenzije 175/65 R 14 T.

Letošnji test je še posebej zanimiv, ker so se na trgu pojavile številne nove pnevmatike, saj se izdelovalci pripravljajo na uvedbo nalepk o treh lastnostih pnevmatik. AMZS test pnevmatik je bistveno obširnejši, saj preverjamo lastnosti pnevmatik kar po 19. merilih: poleg vseh tistih, ki jih navajamo v tabelah z rezultati namreč opravljamo tudi hitrostni preskus vseh pnevmatik po zahtevnejšem merilu kot pa je standardiziran hitrostni preskus po DIN standardu. Poleg tega ugotavljamo tudi vsebnost PAK v pnevmatikah, ki vpliva na zdravje. Ker so vse pnevmatike na našem testu prestale hitrostni preskus in ker pri nobeni pnevmatiki vsebnost PAK ni bila kritična, teh rezultatov ne navajamo v podrobnostih.

Dimenzija 175/65 R 14 T

V dimenziji 175/65 R 14 T – pnevmatike te dimenzije uporabljajo majhni avtomobili kot so citroen C3, fiat 500, honda jazz, hyundai getz, mazda 2, peugeot 206, renault clio storia, toyota yaris, ford fiesta, ki je bila tudi naš preskusni avto – smo preskusili 14 pnevmatik. Kar tri pnevmatike so pred letošnjo zimo prvič na trgu, pet pa jih ima ali spremenjeno gumeno zmes ali nekatere druge spremembe, kar seveda tudi vpliva na lastnosti pnevmatik.

Nove izdelke so na trg poslali Goodyear s pnevmatiko ultragrip 8, Pirelli s pnevmatiko winter 190 snowcontrol serie 3 in Michelin s pnevmatiko alpin 4, ki je sedaj na voljo tudi v tej dimenziji.

Novo gumeno zmes so dobile pnevmatike znamk Firestone, Maloya, Vredestein, konstrukcijo svojih pnevmatik pa sta spremenila Continental in Falken. Med pnevmatikami, ki pred letošnjo zimo niso doživele sprememb, je tudi Savina pnevmatika eskimo S3+, ki je na trg prišla pred prejšnjo zimo.

Tri izmed testiranih prevmatik so dobile oceno zelo priporočljivo, kar deset pnevmatik pa je dobilo oceno priporočljivo. Le ena – Falknova – pnevmatika je dobila oceno priporočljivo z omejitvami.

Oceno zelo priporočljivo so dobile pnevmatike continental contiwintercontact TS800, michelin alpin A4 in pa dunlop SP winter response. Continentalovo pnevmatiko so jo pred letošnjo zimo prenovili tako, da ima sedaj precej manjšo porabo goriva in je v tem merilu postala najboljša pnevmatika v tej dimenziji. Poleg tega se je Continentalova pnevmatika izkazala tudi z najboljšimi lastnostmi na snegu, kar je ob dobrih lastnostih tudi v vseh ostalih merilih zadostovalo za najboljšo skupno oceno. Michelinova pnevmatika se je izkazala z najmanjšo obrabo med vsemi, kar pomeni, da je še posebej priporočljiva za tiste, ki z zimskimi pnevmatikami prevozijo veliko kilometrov. Tudi sicer je Michelinova pnevmatika zelo uravnotežena. Dunlopova pnevmatika sicer z ničemer ne izstopa, toda njena uravnoteženost je na tako visoki ravni, da se je pridružila Continentalovi in Michelinovi pnevmatiki kot tretja pnevmatika z oceno zelo priporočljivo.

Med pnevmatikami, ki so dobile oceno priporočljivo, je najvišje nova Godyearova pnevmatika ultragrip 8. Izkazala se je sicer z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti, kjer je imela tudi najkrajšo zavorno pot, pridružitev najboljšim trem pa se ji je izmaknila zaradi nekaj slabših lastnosti na snegu, še posebej pri bočni vodljivosti pri vožnji po zasneženi gorski cesti. Semperitova pnevmatika master grip je za stopnjo višjo oceno izgubila zaradi nekaoliko slabših lastnosti na suhi cesti, Maloyina pnevmatika davos pa zaradi slabših lastnosti na mokrem, še posebej pri vodljivosti. Vse druge priporočljive pnevmatike ocene zelo priporočljivo niso dosegle zaradi slabših lastnosti pri vsaj dveh merilih. Tako je imela pnevmatika ESA tecar super grip 7 – izdelujejo jo za verigo predvsem švicarskih serviserjev in vulkanizerjev, tekalna površina pa je povzeta po goodyearovi pnevmatiki ultragrip 7 – slabše lastnosti tako na suhi kot na mokri cesti, Vredesteinova pnevmatika snowtrac 3 na mokri cesti in na snegu, Uniroyalova pnevmatika MS plus 6 na suhi cesti in na snegu, Firestonova pnevmatika winterhawk 2 evo pa na mokri cesti in na ledu. Savina pnevmatika eskimo S3+ (oznaka + pomeni, da gre za spremenjeno gumeno zmes, medtem ko je dezen enak kot pri eskimu S3, zato je treba pri nakupu paziti na oznako +) se z najboljšimi pnevmatikami ni mogla povsem enakovredno meriti na mokri cesti zaradi lastnosti pri zaviranju in vodljivosti ter na snegu, kjer je imela dokaj dolgo zavorno pot. Se je pa Savina pnevmatika uvrstila pred novo Pirellijevo pnevmatiko winter 190 snowcontrol serije 3, ki je imela težave na suhi cesti, predvsem pa pri obrabi, saj je pnevmatika, ki se najhitreje obrabi in boste z njo prevozili približno pol krajšo razdaljo kot z Mihcelinovo pnevmatiko, ki je po tem merilu najboljša. Oceno priporočljivo je dobila tudi Ceatova pnevmatika formula winter, ki pa najboljših pnevmatik ni dosegla kar pri štirih merilih: na suhi in na mokri cesti, pa tudi na snegu in na ledu.

Edina pnevmatika z oceno priporočljivo z omejitvami je bila Falknova pnevmatika eurowinter HS439 – Falken je japonska znamka, tudi pnevmatika je izdelana na Japonskem –, ki ima sedaj sicer nekaj boljše lastnosti na mokri cesti kot doslej, zato pa se je zelo slabo izkazala na snegu in je zato tudi dobila za stopnjo nižjo oceno.

Klikni za ogled tabele z rezultati!

Dimenzija 195/65 R 15 T

Precej drugačno sliko so pokazale pnevmatike v dimenziji 195/65 R 15 T, ki jih uporabljajo avtomobili nižjega srednjega razreda kot so: audi A3, citroen C4, fiat bravo, ford focus, kia cee’d, hyundai i30, mazda 3, mercedes razred A, renault megane, VW golf, škoda octavia, ki je bila tudi naš preskusni avto. Izmed 16 preskušenih pnevmatik jih je kar šest dobilo oceno zelo priporočljivo, osem jih je dobilo oceno priporočljivo, ena pnevmatika je dobila oceno priporočljivo z omejitvami, ena pa je dobila najslabšo oceno ni priporočljivo.

Kako različna je lahko kakovost pnevmatik z enakim imenom, a različnih dimenzij, najbolje dokazujeta pnevmatiki goodeyar ultragrip8 in pirelli winter 190 snowcontrol serie 3, ki v manjši dimenziji nista bili povsem enakovredni najboljšim, v dimenziji 195/65 R 15 T pa sta se obe uvrstili med pnevmatike z oceno zelo priporočljivo.

Goodyearova pnevmatika ultragrip 8, ki se je med vsemi pnevmatikami izkazala z najbolljšo oceno za lastnosti na mokri cesti, je zaostala le za Continentalovo pnevmatiko contiwintercontact TS 830, ki sicer ni bila najboljša niti v enem posameznem merilu, se je pa izkazala z najbolj uravnoteženimi lastnostmi in najboljšo skupno oceno. Semperitova pnevmatika speed grip 2 je imela najmanjšo porabo goriva, kar znova dokazuje, da pri Continentalu – Semperit sodi v koncern Continental – znajo narediti pnevmatike z majhnim kotalnim uporom. Z zelo uravnoteženimi lastnostmi se je izkazala Dunlopova pnevmatika winter sport 4D. Michelinova pnevmatika alpin A4 se je tudi v tej dimenziji izkazala z najmanjšo obrabo in torej z najdaljšo življenjsko dobo, že omenjena Pirellijeva pnevmatika pa se je izkazala z najboljšimi lastnostmi na ledu. To pomeni, da so štiri izmed šestih na novo razvitih pnevmatik (Goodyear, Semperit, Dunlop, Pirelli) na zelo visoki ravni.

Zelo blizu najboljšim šestim je bila tudi nova Nokianova pnevmatika WR D3, ki se je med vsemi najbolje izkazala na suhi cesti, a je oceno zelo priporočljivo izgubila zaradi nekoliko slabših lastnosti na mokri cesti, še posebej pri zaviranju. Podobno se je zgodilo z Vredesteinovo pnevmatiko snowtrac 3, ki je bojšo oceno izgubila zaradi lastnosti na suhi cesti. Vse ostale pnevmatike z oceno priporočljivo so višjo oceno izgubile zaradi lastnosti na mokri cesti – med njimi tudi na novo razvita Kumhova pnevmatika i’zen KW23 – nekatere pa tudi zaradi nekaterih drugih lažji slabosti. A vse razen pnevmatike GT radial champiro winterpro – GT radial je velik indonezijski izdelovalec pnevmatik, sedmi največji gumarski koncern na svetu – so imele dobre lastnosti na snegu. Med njimi je bila tudi Fuldina pnevmatika kristall montero 3, ki je bila edina pnevmatika na tokratnem testu, ki je bila izdelana v tovarni Sava tires v Kranju.

Tudi v tej dimenziji se je slabo izkazala Falknova pnevmatika eurowinter HS439, ki je zaradi slabih lastnosti na snegu dobila oceno priporočljivo z omejitvami. Najslabše pa se je izkazala srbska pnevmatika trayal arctica s katastrofalno slabimi lastnostmi na mokri cesti, še posebej pri zaviranju, a je slaba tudi suhi cesti, zelo glasna in porabi tudi največ goriva med vsemi. Dovolj razlogov torej, da pri izbiri preskočite pnevmatiko, ki jo izdelujejo v Kruševcu.

Klikni za ogled tabele z rezultati!

Celoletne pnevmatike dimenzije 175/65 R 14 T

So celoletne pnevmatike lahko alternativa zimskim in letnim pnevmatikam? To je vprašanje, ki si ga zastavi marsikateri voznik, ki ne prevozi prav veliko kilometrov.

Da bi bil naš odgovor čimbolj natančen, smo naš tokratni test celoletnih pnevmatik opravili tako, da smo lastnosti celoletnih pnevmatik tako na suhi kot na mokri cesti, prav tako pa glede porabe goriva, primerjali z letnimi pnevmatikami, po ostalih merilih pa z zimskimi pnevmatikami. Izkazalo se je, da gumena zmes in zasnova celoletnih pnevmatik, ki sta naravnani na zagotavljanje ustreznih lastnosti na cestah z zimskimi voznimi razmerami, zagotavljata pri poletnih temeperaturah 30 stopinj Celzija do 15 odstotkov daljšo zavorno pot na suhi cesti kot pri spomladanski temperaturi 15 stopinj Celzija.

Med šestmi preskušenimi pnevmatikami je le Goodyearova vector 4season dobila oceno priporočljivo, a je značilno, da se pnevmatika ni mogla povsem enakovredno meriti niti z zimskimi, niti z letnimi pnevmatikami. Ostalih pet pnevmatik je dobilo oceno priporočljivo z omejitvami. Najbolje med temi petimi pnevmatikami se je izkazala Savina pnevmatika adapto, ki je od svoje koncernske tekmice goodyear vector 4 season boljša na suhi cesti, na ledu in pri porabi goriva – po tem merilu je najboljša med vsemi, slabša pa na mokri cesti in predvsem na snegu. Prav zaradi lastnosti na snegu tudi ni dobila ocene priporočljivo. Vredesteinova pnevmatika qatrac 3 je bila med vsemi najboljša na suhi cesti, slabo pa se je izkazala na snegu. Kleberjeva pnevmatika quadraxer je bila med vsemi najslabša na mokri cesti in na ledu, Hankookova pnevmatika H730 optimo 4S in obnovljena Rigdonova pnevmatika all season 120 pa imata slabe lastnosti na snegu.

Klikni za ogled tabele z rezultati!

Varnost ali gospodarnost?

Vse to v primerjavi z najboljšimi letnimi in zimskimi pnevmatikami pomeni, da celoletne pnevmatike ne zmorejo zagotoviti enako dobrih lastnosti in to je treba pri njihovi uporabi tudi upoštevati. Tisti, ki lahko odložijo vožnjo po zasneženi cesti in počakajo, da sneg na cesti skopni, se lahko odločijo za nakup in uporabo celoletnih pnevmatik, ki zagotavljajo sprejemljive lastnosti na suhi in na mokri cesti. A najprej si morajo zastaviti vprašanje: je zanje pomembnejša gospodarnost ali varnost? In od tega odgovora je odvisna tudi odločitev!

Evropska direktiva določa, da bodo morale biti od 1. novembra leta 2012 vse pnevmatike označene z nalepko, ki bo porabniku sporočala, kolikšna je poraba goriva, ki jo povzroči določena pnevmatika, kakšen je njen oprijem pri zaviranju na mokri cesti in kolikšna je njena glasnost. Najbolj pomemben bo nedvomno podatek o oprijemu pnevmatike pri zaviranju na mokri cesti, ki bo naveden z abecedno oznako od A do G, pri čemer je A najboljša, G pa najslabša ocena. V primerjavi z našim testom pnevmatik bo porabnik dobil samo informacijo o tem, kako se pnevmatika obnese pri zaviranju na mokri cesti, ne pa tudi podatkov o ostalih lastnostih na mokri cesti, kot na primer o splavanju, vodljivosti in bočni stabilnosti, ki jih tudi merimo na našem testu. Naš tokratni test zimskih pnevmatik je pokazal, da so nekateri izdelovalci pri razvoju novih pnevmatik to že upoštevali in optimirali lastnosti pnevmatike na mokrem predvsem na dobre lastnosti pri zaviranju. Tako je na primer pnevmatika GT radial champiro wheelpro na našem testu za zaviranje na mokrem dobila oceno 2,5, za vse ostale lastnosti pa bistveno slabše ocene, kar kaže, da bodo porabniki dobili le delno informacijo o lastnostih pnevmatik na mokri cesti.

Prav tako bodo v sedem razredov z oznakami od A do G razdeljene tudi ocene o porabi goriva oziroma kotalnem uporu. Direktiva predpisuje, da se bodo te lastnosti ugotavljale z meritvami na posebnem stroju, kar ne daje tako natančnih ocen kot merjenje obrabe pnevmatik z vožnjo avtomobilov po običajnih cestah. Ta vožnja poteka v konvoju z enakimi avtomobili po enaki progi, predpisana pa je tudi menjava pnevmatik z avtomobila na avtomobil, da so čimbolj izločeni vsi zunanji vplivi. Na ta način merimo obrabo pnevmatik na našem testu.

Vrednost zunanjega kotalnega hrupa – tako zunanjo glasnost opredeljuje direktiva – bo izražena v decibelih.

Vožnjo pozimi po novem predpisuje zakon o pravilih cestnega prometa.

29. člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah.

Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah. Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).

Zimsko opremo določa pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu iz leta 2009, ki pravi: zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo:

– zimske pnevmatike na vseh kolesih ali

– poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj

3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«.

Zimske pnevmatike so lahko tudi nižjega hitrostnega razreda (največ za dva hitrostna razreda), kot je najnižji predpisani s strani proizvajalca vozila za dovoljene pnevmatike vozila.

V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji. V 4. členu pravilnika je določeno, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.

Priobalno območje je v skladu s tem pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):

– R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,

– R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,

– R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in

– R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

Še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. Tako je zapisano, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je 200 evrov.

Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Še nekaj o kaznih. Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.

Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.

V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.

Podatki o dovoljenih pnevmatikah v izjavi o ustreznosti

Slovenski predpisi določajo, da lahko avtomobili uporabljajo le v potrdilu o skladnosti vozila vpisane dimenzije pnevmatik. Podatki o dovoljenih pnevmatikah so navedeni v posebni rubriki z oznako Z.1 – dovoljene pnevmatike in platišča.

Zakon o vozilih v 42. členu določa, da se z globo 400 evrov kaznuje tisti, ki tega ne upošteva.

Zimske pnevmatike sa lahko nižjega hitrostnega razreda in sicer za največ dva hitrostna razreda.

Po svetu se vozi več kot 800 milijonov avtomobilov in tovornjakov in če bi vsi uporabljali sodobne pnevmatike z majhnim kotalnim uporom, bi na leto prihranili 20 milijard litrov goriva, izpust ogljikovega dioksida v okolje pa bi zmanjšali za 50 milijonov ton. To je bil eden izmed poudarkov posvetovanja, ki ga je sredi septembra v Dusseldorfu organizirala družba Lanxess, ki izdeluje sintetični kavčuk in druge izdelke, ki jih uporabljajo izdelovalci pnevmatik. Ker se bo število avtomobilov izjemno hitro povečevalo – leta 2035 naj bi jih bilo na svetu tri milijarde – je naslov Inovacije za sodobno mobilnost zelo dobro ponazarjal temo posvetovanja. V ospredju je bila razprava o alternativnih pogonskih gorivih, pri čemer je v ospredju seveda električna energija in uvajanje električnih avtomobilov. Pri teh je poraba goriva še posebej pomembna zaradi omejenih možnosti shranjevanja električne energije v akumulatorjev, zato je vsako zmanjšanje porabe še kako pomembno. Če ga lahko dosežemo s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom, to lahko pomembno vpliva na skupno porabo goriva. Pnevmatike z majhno porabo goriva so seveda še kako pomembne tudi za osebne avtomobile, zato bi se morali porabniki zavedati prednosti teh pnevmatik. Z uvedbo nalepke o treh pomembnih lastnosti vsake pnevmatike (zavorna pot na mokrem, poraba goriva in glasnost) v EU od novembra prihodnje leto bodo po mnenju razpravljalcev porabniki bolje obveščeni o lastnostih pnevmatik. Hkrati bodo dobre oznake na nalepki dokazovale, da so izdelovalci pnevmatik poleg naravnega ali sintetičnega kavčuka uporabili visoko kakovostne dodatke, ki so praviloma pridobljeni iz nafte. A tudi gumarska industrija išče poti, kako zmanjšati odvisnost od nafte in vse kaže, da je na zelo dobri poti. Na posvetovanju so namreč predstavili keltan eco, visokozmogljivi kavčuk, ki temelji na etilenu, pridobljenem iz sladkornega trsa, koruze ali lesne bio mase. Keltan eco bo prvim kupcem na voljo že čez nekaj mesecev. To torej pomeni, da tako imenovane zelene pnevmatike ne bodo zelene le po imenu, temveč bodo v resnici lahko temeljile na bioloških pridelkih.

France Kmetič, oktober 2011