Odgovor na to vprašanje smo dobili z AMZS testom predora Šentvid, ki smo ga opravili v okviru konzorcija EuroTAP (evropski program ocenjevanja predorov – European tunnel assessment programme). AMZS je ustanovna članica tega programa in v njegovem okviru smo doslej pregledali vse slovenske predore, ki so daljši kot kilometer.

V okviru letošnjega testa evropskih predorov je bilo pregledanih 26 predorov v 13. državah: štirje predori v Španiji, po trije v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Švici, po dva v Franciji in na Norveškem, po en predor pa v Belgiji, na Hrvaškem, na Nizozemskem, na Češkem, na Islandiji in v Sloveniji. S kakšno varnostjo so se izkazali testirani predori, bomo objavili konec julija, saj je dogovorjena sočasna objava v vseh državah. Ker pa smo menili, da je za slovenske voznike, pa tudi vse tujce, ki se vozijo skozi šentviški predor, zelo pomembno, da še pred letošnjo glavno turistično sezono zvedo, kako varen je šentviški predor, smo se dogovorili za predčasno objavo rezultatov testa šentviškega predora.

Predor Šentvid: ocena zelo dobro

Predor Šentvid, ki je dolg 1493 metrov, je na našem testu dobil oceno zelo dobro, torej najvišjo oceno v našem ocenjevanju.

Nekaj podatkov o predoru Šentvid. Osrednji predorski cevi sta bili dograjeni leta 2008. Konec lanskega leta sta bili dograjeni tudi dodatni predorski cevi. V predoru je hitrost omejena na 80 km/h.

36.600 vozil na dan

Vsak dan predor Šentvid prevozi 36.600 avtomobilov. Delež tovornih vozil je kar 17 odstoten. To pomeni, da predor Šentvid velja za predor s srednjim tveganjem. Prometni pasovi so dovolj široki, osvetlitev je zelo dobra, prav tako nadzor prometa z video nadzorom in ustrezno usposobljenimi ljudmi v nadzornem centru v Dragomlju. Vozniki dobijo ustrezne informacije že pred vstopom v predor na informacijskih zaslonih na avtocesti, prav tako pa jih upravljalec predora lahko informira prek radijske povezave in prek ozvočenja. Morebitni požar zazna sistem za samodejno detekcijo požara, ki takoj ustrezno aktivira prezračevalni sistem in zapre predor za promet. Gasilci ljubljanske poklicne gasilske brigade imajo kratko pot do predora, tako da so lahko hitro na kraju požara. Predor je opremljen z lastnim zbiralnikom vode za gašenje, tako da se gasilci lahko učinkovito spopadejo s požarom. Redno izvajanje skupnih vaj zagotavlja dobro sodelovanje gasilcev in upravljalca predora. Ob morebitnem požaru imajo ljudje, ki se takrat znajdejo v predoru, dobre možnosti za rešitev iz predora. Prezračevalni sistem usmerja dim v smeri vožnje v predorski cevi, v kateri je prišlo do požara. Vozila, ki so za mestom požara, se lahko nemoteno odpeljejo iz predora. Vozila, ki so pred mestom požara, so v območju brez dima, ljudje pa lahko predor zapustijo skozi zasilne izhode. Stranski predorski cevi sta s posebnim hodnikom povezani z glavnima predorskima cevema.

Ugotovljene so bile naslednje dobre lastnosti šentviškega predora:

• dve predorski cevi s prečnimi povezavami na razdalji 250 metrov kot dodatne reševalne poti in izhod v sili,

• semaforji in zapornice pred portali ob vhodu v predor,

• sprejem prometnih poročil v celotnem predoru, upravljalec predora pa lahko prek radia sporoča informacije v več jezikih,

• celoten predor je pod video nadzorom,

• samodejno ugotavljanje motenj v prometu, uporabe telefona za klic v sili in uporabe gasilnih aparatov,

• odstavni niši v sredini predora,

• telefoni za klic v sili in gasilni aparati na razdalji 120 metrov,

• poti za izhod iz predora so označene z ustreznimi svetilkami, smer izhoda in oddaljenost do naslednjega izhoda sta označeni,

• samodejno delujoč sistem javljanja požara, ob požaru samodejno aktiviranje prezračevalnega sistema in samodejno zaprtje predora,

• prezračevalni sistem ima zadostne zmogljivosti,

• preprečen je vdor dima in vročine v zunanje zasilne izhode, vrata so protipožarno varna,

• reševalna vozila lahko obrnejo na portalih (vhodih v predor),

• v sredini predora je reševalna pot, po kateri je možen dostop z vozilom,

• nadzorni center deluje neprestano, zaposleni v nadzornem centru so ustrezno šolani,

• v celotnem predoru so omogočene brezžične povezave za vzdrževalce predora, policijo in gasilce,

• upravljalec predora ima ustrezen načrt alarmiranja in reševanja,

• redno izobraževanje osebja, ki upravlja s predorom,

• redno izvajanje vaj za usposabljanje osebja.

Kot edina pomanjkljivost je bilo ugotovljeno:

• aparati za dihanje gasilcev imajo prekratko delovanje.

V prihodnosti je predvideno, da bo predor Šentvid dobil tudi merilne naprave za ugotavljanje varnostne razdalje med vozili. Predvideno je tudi nadaljnje širjenje povezav predora z navezovalnimi cestami: uvoz v predor tudi iz Celovške ceste iz smeri centra Ljubljane in izvoz na Celovško cesto v smer centra Ljubljane. Sedaj je namreč možen uvoz samo s Celovške ceste iz smeri Kranja in izvoz na Celovško cesto proti Kranju.

Kako smo ocenjevali?

Neposreden pregled predorov je bil tudi tokrat v domeni strokovno usposobljenih ocenjevalcev nemškega podjetja DMT, ki je usposobljeno za tovrstno ocenjevanje. Šentviški predor je bil pregledan sredi aprila letos na temelju enotnega vprašalnika. Ocenjevalec pregleda predor in njegove naprave ter se o vseh varnostnih vidikih pogovori z upravljalcem predora, prav tako pa preveri ustrezne dokumente.

Objektivnost ocenjevanja zagotavlja že omenjeni enotni vprašalnik, ki je razdeljen na osem področij. Ta področja so: sistem predora (14 odsotni delež v skupni oceni), osvetlitev in zagotavljanje energije (7 odstotkov), promet in nadzor prometa (17 odstotkov), komuniciranje (11 odstotkov), izhodi v sili in reševalne poti (14 odstotkov), požarna varnost (18 odstotkov), prezračevanje (11 odstotkov) in krizni menadžment (8 odstotkov). Skupna ocena je odvisna tudi od stopnje varnostnega tveganja, ki se ugotavlja v treh stopnjah (visoka, srednja, nizka) glede na zasnovo predora in gostoto prometa. Prav tako na skupno oceno lahko vplivajo izključujoča merila. Če je predor namreč po določenem merilu ocenjen slabo, to vpliva na skupno oceno, pa čeprav je računska skupna ocena morda višja.

EuroTAP: dobre ocene za slovenske predore

AMZS je v okviru ocenjevanja EuroTAP pregledala vse slovenske predore, ki so daljši kot kilometer. Varnost v slovenskih predorih je na visoki ravni, saj so slovenski predori dobili naslednje ocene:

• Predor Šentvid – ocenjen leta 2010 – ocena: zelo dobro

• Predor Karavanke – nazadnje ocenjen leta 2008 – ocena: zadovoljivo

• Predor Trojane – ocenjen leta 2006 – ocena: zelo dobro

• Predor Ljubelj – nazadnje ocenjen leta 2006 – ocena: dobro

• Predor Dekani – ocenjen leta 2005 – ocena: zelo dobro

• Predor Kastelec – ocenjen leta 2005 – ocena: zelo dobro

•  Predor Jasovnik – ocenjen leta 2004 – ocena: dobro

Med sedmimi slovenskimi predori so torej štirje dobili oceno zelo dobro, dva dobro in eden zadovoljivo.

Posebnosti vožnje v šentviškem predoru

Za varno vožnjo skozi šentviški predor velja upoštevati nekaj navodil in priporočil:

• pred vstopom v predor se prepričajte, če na semaforju pred vstopom v predor gori zelena luč. Le tedaj lahko namreč zapeljete v predor.

• upoštevajte omejitev hitrosti na 80 km/h. Hitrost merijo tudi radarji ob vstopu v predor.

• upoštevajte morebitne utripajoče luči ob cestišču v predoru in omejitev hitrosti na 60 km/h. Utripajoče luči so posebno opozorilo, da se je v predoru zgodilo nekaj nepredvidenega in je zato potrebna še posebna previdnost.

• če ste v predor zapeljali s Celovške ceste proti Kozarjam, svoj prometni pas lahko zapustite šele po izhodu iz predora.

• če se vozite iz Kozarij proti Šentvidu in želite zapeljati na Celovško cesto proti Kranju, se morate na povsem desni prometni pas razvrstiti že pred vstopom v predor. V predoru je namreč prepovedano zapeljati na prometni pas za izvoz na Celovško cesto.

• zagotovite ustrezno varnostno razdaljo do vozila pred vami. Le tako boste lahko pravočasno reagirali in ne bo prišlo do morebitnega naleta.

• vedite, da je vaše ravnanje v predoru video dokumentirano in shranjeno, tako da upravljalec predora natančno pozna vaše ravnanje.