Projekt ocenjevanja varnosti slovenskih cest EuroRAP

V vseh letih, ko se tako ali drugače srečujem z varnostjo v cestnem prometu, poslušam stotine in stotine različnih mnenj o tem ali so slovenske ceste varne. “Praviloma sto voznikov, enako potnikov, se pravi dvesto mnenj”, se pošali kolega iz cestne stroke.

Dejstvo je, da nam različna statistična poročila govorijo eno, subjektivne ocene drugo, vsem pa je skupni manjko enotna, jasna in transparentna metodologija oz. enovit končni rezultat. S prvimi javnimi rezultati Programa ocene tveganja na slovenskem državnem omrežju 2006–2008 projekta EuroRAP (European Road Assessment Programme) – objavili smo jih tudi v Motoreviji lani decembra – smo sebi in javnosti postregli z rezultati, ki so metodološko primerljivi s podatki, danes že 60 držav z vsega sveta, kjer tovrstni program poteka. Rezultate si lahko ogledate na naši spletni strani www.amzs.si, prikazani pa so z razredi stopnje tveganja posameznih cestnih odsekov, ki so za lažjo prepoznavnost označeni z različnimi barvami.

V prvi fazi projekta je bilo ogromno dela zaradi t. i. “čiščenje baz” prometnih nesreč različnih virov, usklajevanje spremenjenih šifer cestnih odsekov, analiziranja in končno metodološkega uravnoteženja s protokoli EuroRAP … Kljub vsemu pa vse navedeno predstavlja le prvo fazo celotne in dokončne ocene varnosti posamezne ceste.

Drugo fazo smo v začetku junija strnili z izobraževanjem, ki ga je za partnerje konzorcija EuroRAP Slovenija (Ministrstvo za promet, DARS d.d., Direkcija RS za ceste, Prometnotehniški inštitut FGG Ljubljana in Policija) v začetku junija izvedel James Bradford, tehnični direktor EuroRAP. Analizirali smo podatke ljubljanske obvoznice, ki jih je na video zapis strnilo specialno vozilo AMSS. Rezultat pilotskega projekta je pokazal zanimivo oceno varnosti, ki se giblje med tremi in štirimi zvezdicami in je žal za stopnjo nižja od ocene tveganja, ki smo jo ugotovili v prvi fazi. Rezultat uporabnikom cest predstavlja informacijo o varnosti ceste, po kateri potujejo, projektantom, vzdrževalcem cest in odgovornim pa odlično orodje za odpravo pomanjkljivosti in nevarnosti ter izziv za izboljšanje stanja cestne infrastrukture. Zvezdicam varnosti, ki jih poznamo iz projekta EuroNCAP, so se s podobno metodologijo pridružile še zvezdice varnosti cest. Prepričan sem, da jima bodo kmalu sledile tudi zvezdice ocene varnih voznikov. Si predstavljate: samo še pet namesto stotine različnih mnenj!

Slovenija je z navedenim modelom konzorcija EuroRAP postavila pozitivni premik medsebojnega sodelovanja državnih institucij in civilne družbe. Kot tak je umeščen tudi kot primer dobre prakse projekta EuroRAP v širšem evropskem prostoru.

Več o projektu EuroRAP lahko preberete na spletni strani http://ten-t.eurorap.org/.

Priznanje za delo EuroRAP Slovenija

Visoka stopnja strokovnosti, doslednost, entuziazem, umestitev projekta v Obdobni načrt varnosti cestnega prometa R Slovenije niso ostali neopaženi. Za svoje delo je konzorcij EuroRAP Slovenija prejeli najvišje priznanje EuroRAP, ki mu ga je na Generalni skupščini EuroRAP junija v Bruslju podelil predsednik EuroRAP John Dawson.